Podiplomski študijski program tretje stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov je bil sprejet na Senatu Fakultete za organizacijske vede 24.04.2008 in na Senatu Univerze v Mariboru 17.06.2008. Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in na podlagi Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 15. seji dne 12. 3. 2009 sprejel pozitivno mnenje o programu. Študijski program je bil v postopku podaljšanja akreditacije potrjen na Senatu Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru 23. 4. 2015, na Senatu Univerze v Mariboru 22. 9. 2015, odločba o podaljšanju akreditacije študijskega programa je bila s strani Sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu Republike Slovenije (NAKVIS) izdana dne 16. 2. 2017 .

Na 3. stopnji študijskega programa Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov, mora študent za napredovanje iz prvega v drugi letnik opraviti s študijskim programom določene obveznosti v obsegu 45 ECTS točk v tekočem letniku, pri čemer mora obvezno opraviti izpit iz predmeta Znanstveno proučevanje družboslovnih pojavov ter obveznosti iz individualnega raziskovalnega dela. Pri napredovanju iz drugega v tretji letnik študijskega programa 3. stopnje, mora študent opraviti obveznosti v obsegu 51 ECTS točk iz tekočega letnika in vse obveznosti prvega letnika. Kandidat, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti, lahko na osnovi pisne vloge zaprosi Komisijo za znanstveno raziskovalne zadeve Senata FOV UM za vpis v višji letnik, če predloži dokumentacijo z opravičljivimi razlogi, skladno z določili UM.

Študijski program 3. stopnje trenutno ne vsebuje delov, ki bi jih bilo mogoče posamezno zaključiti.

Podoktorski študij

Bodoči doktorji znanosti se poleg zgoraj navedenega lahko zaposlite na znanstveno raziskovalnem področju in ste pomembni za razvoj znanosti s področja kadrovskih ter izobraževalnih sistemov in širše. Ste nepogrešljivi del raziskovalnih skupin in pomembno prispevate k višji stopnji kakovosti raziskovalnega dela v Sloveniji.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje znanja in s tem posledično učnih izidov posameznih predmetov programov 3. stopnje so določeni z učnimi načrti.

Temeljni cilj doktorskega študijskega programa Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov (v nadaljevanju OM KIS) je izobraziti vrhunske strokovnjake in managerje s področja organizacije kadrovskih in izobraževalnih sistemov. Program je naslonjen na široko področje organizacijske znanosti in v temeljih pokriva široka teoretična znanja, ki se prepletajo s praktično uporabo. Tako program študente usposablja za delo in reševanje problemov tudi v zapletenih organizacijskih sistemih.

Neprestano razvijanje sposobnosti, spretnosti in znanj posameznika in posledično skupin, je v današnjem tekmovalnem in spreminjajočem se svetu ključnega pomena za obstoj in razvoj na trgu. Pritiski in spremembe so in bodo ostala del poslovnega okolja, kar pomeni, da se bo nadaljevala tudi potreba po razvoju novih kompetenc in spretnosti. Kompetence v poslovnem okolju razumemo kot zmožnost organizacije, da nekaj proizvede, da se nečesa nauči ali se na primer nečemu prilagodi. Na ravni posameznika so kompetence ključne značilnosti in vedenja zaposlenih, ki so osnova za učinkovito delovanje v določeni organizaciji ali službi. Na študijskih programih 3. stopnje študent poglobljeno pozna principe in zakonitosti svoje akademske discipline, ki jih sintetično in analitično uporablja v svojem raziskovalnem delu. Poseduje obširno teoretično in raziskovalno metodološko znanje na svojem raziskovalnem področju, pri čemer je zmožen rezultate svojih raziskav uporabiti v pisanju akademskih besedil. Študent analizira, interpretira in sintetizira teoretične in raziskovalne dosežke drugih ter predvideva možnost nadaljnjega raziskovanja. Zna voditi dialog o odprtih teoretskih vprašanjih in na podlagi tega izpeljuje lastne zaključke in nova izhodišča. Kritično pristopa h konkretnim analizam in teoretskim rezultatom. Študent klasificira in sintetizira znanje, ga deduktivno in induktivno izpeljuje, oblikuje nove teoretske pristope discipline in razvija metodologijo. Študent vrednoti, dokazuje, razlikuje in modificira konceptualno razumevanje v svoji disciplini, pri čemer nadalje razvija kritično kapaciteto za neodvisno vrednotenje znanja, raziskav in metodologij. Na študijskem programu 3. stopnje študent pridobi poglobljena znanja na širših strokovnih področjih, usposobljenost za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanja kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Splošne kompetence sestavljajo splošni profil diplomanta. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marveč tudi odnos do uporabe tega znanja. Splošne kompetence, ki jih pridobijo študentje, so: • sposobnost določanja ciljev; • sposobnost razvijanja odgovornosti; • sposobnost upravljanja uspešnosti; • sposobnost razumevanja in opredeljevanja problemov; • razumevanje družbenih, pravnih, psiholoških in ekonomskih vidikov problemov; • sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev problemov; • kritičen pogled na probleme; • sposobnost komuniciranja tako v domačem kot mednarodnem okolju; • sposobnost spodbujanja motivacijskih dejavnikov; • sposobnost izrabljanja človeškega potenciala; • sposobnost izrabljanja materialnih virov (denar, čas). Zgoraj osvojene kompetence lahko smatramo kot sposobnosti in zmožnosti, ki so potrebne, da nekdo uspešno in učinkovito opravi določeno delo ali vlogo. Posamezne kompetence se pri posamezniku ne morejo razviti (veščina ločevanja barv), ker zanje nima dispozicij, medtem ko druge lahko razvija vse življenje (učenje jezikov). V pilotni študiji smo identificirali kot relevantne kognitivne kompetence (ANALITIČNO, KONCEPTUALNO MIŠLJENJE; RAZISKOVALNO UČENJE; USTVARJALNO REŠEVANJE PROBLEMOV), ki so podlaga razumevanju, logičnemu sklepanju in predvidevanju; osebnostne (POZITIVNA SAMOPODOBA; INICIATIVNOST; VZTRAJNOST; TEŽNJA K USPEHU; ČUSTVENA STABILNOST), ki so podlaga individualnemu zorenju, razvijanju odgovornosti in doseganju zrelosti; operativne - podlaga funkcionalni učinkovitosti in pismenosti; odnosne (OBČUTEK ZA MEDOSEBNE ODNOSE, KOMUNIKATIVNSOT, TIMSKO DELO IN SODELOVANJE, USMERJENOST NA UPORABNIKA), razvijajo vzajemnost in kooperativnost; managerske (VPLIV NA DRUGE, AVTONOMNOST PRI ODLOČANJU, PROŽNOST IN PRILAGODLJIVOST, ETIČNOST), dajejo osnovo za razvoj upravljavskih in vodilnih organizacijskih vlog in organizacijske, daje podlago za izrabo in koordinacijo razpoložljivih virov v času in prostoru.

Predmetna kompetenca je ravnanje (veščina), ki se v razvije do te mere, da posamezniku omogoči učinkovito opraviti aktivnost v delovnem procesu, na katero se nanaša. Predmetna kompetentnost pomeni neposredno uporabo specialističnega znanja. Diplomant - doktor znanosti študijskega programa 3. stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov, je vrhunski strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za raziskovanje, vodenje in izvajanje zahtevnih strokovnih opravil s kadrovsko-izobraževalnega področja. Sposoben je prevzemati najzahtevnejše naloge pri raziskovanju, analiziranju, planiranju, oblikovanju, razvoju, vodenju in evalviranju kadrovsko-izobraževalnih procesov tako v gospodarskih kot negospodarskih organizacijah. Predmetno specifične kompetence, ki jih pridobijo študentje, so: • poznavanje zahtevnejših metod analize dela in sposobnosti sinteze novih metod analize; • poznavanje in zmožnost uporabe kompleksnejših metod za izračun števila potrebnih kadrov; • sposobnost sinteze kompleksnih sistemov internega komuniciranja; • sposobnost sinteze kompleksnih plačnih sistemov; • sposobnost sinteze kompleksnih izobraževalnih sistemov; • sposobnost načrtovanja zahtevnih evalvacij izobraževanja; • sposobnost znanstvenega pristopa k raziskovanju zadovoljstva zaposlenih, organizacijskega vzdušja, parametrov organizacijske kulture, delovne motivacije, ustvarjalnosti in odnosov ter komuniciranja med zaposlenimi; • obvladanje splošnih in specifičnih metod ter uporabe kadrovskih ekspertnih orodij za izbiro ključnih ljudi; • obvladanje znanstvenih metod odkrivanja potreb po novem znanju; • sposobnost strokovne podpore procesom upravljanja znanja; • sposobnost vodenja inovacijskih procesov; • sposobnost inoviranja kadrovsko-izobraževalnih procesov; • sposobnost vodenja in upravljanja kompleksnih kadrovskih sistemov ter izobraževalnih organizacij; • sposobnost vodenja in realizacije kadrovsko-izobraževalnih projektov; • sposobnost oblikovanja kadrovsko-izobraževalne strategije in razvojne politike organizacije. Pojasnite povezanost (skladnost) ciljev, kompetenc oziroma učnih izidov, določenih v učnih načrtih, s cilji in kompetencami študijskega programa in z njegovo vsebino: Kadrovsko izobraževalno področje je od nekdaj temeljnega pomena za delovanje vsake organizacije. Z managementom zaposlenih se ukvarjajo managerji na vseh nivojih skladno s cilji doseganja zastavljene strategije organizacije. Vse hitrejše spremembe v okolju na različnih področjih zahtevajo hiter odziv na področju managementa zaposlenih, kar vodi tako do vzpostavitve novih kadrovskih in izobraževalnih sistemov kot tudi adaptacijo obstoječih. Kompetence programa OM KIS so usmerjene na celovit pristop k obvladovanju kadrovskih in izobraževalnih sistemov znotraj različnih organizacijskih okolij. Sistemski pristop k reševanju trenutnih situacij v realnem okolju povezuje področja več različnih disciplin, kar še dodatno povečuje pomembnost multidisciplinarnega znanja, potrebnega na področju managementa kadrovskih in izobraževalnih sistemov. Cilj je zagotoviti obširno teoretično in raziskovalno metodološko znanje na raziskovalnem področju, sistemski način razmišljanja k reševanju problemov, celovito dojemanje raziskovalnega področja iz različnih perspektiv, tako družbenih kot osebnih, ugotoviti možnosti dodane vrednosti raziskovalnega dela družbi, dodati doprinos k razvoju stroke, predvsem pa na osnovi znanja omogočiti razvoj konstruktivnega dialoga med deležniki v procesu reševanja problemov na področju kadrovskih in izobraževalnih sistemov. Zato se povezanost ciljev in kompetenc programa s cilji in kompetencami učnih načrtov tesno povezuje med seboj, saj so diplomanti po zaključenem programu zmožni/sposobni: poznavanja zahtevnejših metod analize dela in sposobnosti sinteze novih metod analize, poznavanja in zmožnosti uporabe kompleksnejših metod za izračun števila potrebnih kadrov, sposobnosti sinteze kompleksnih sistemov internega komuniciranja, sposobnost sinteze kompleksnih izobraževalnih sistemov in načrtovanja zahtevnih evalvacij izobraževanja, sposobnosti znanstvenega pristopa k raziskovanju zadovoljstva zaposlenih, organizacijskega vzdušja, parametrov organizacijske kulture, delovne motivacije, ustvarjalnosti in odnosov ter komuniciranja med zaposlenimi, obvladanja splošnih in specifičnih metod ter uporabe kadrovskih ekspertnih orodij za izbiro ključnih ljudi, obvladanja znanstvenih metod odkrivanja potreb po novem znanju, sposobnosti strokovne podpore procesom upravljanja znanja, sposobnosti vodenja inovacijskih procesov in inoviranja kadrovsko-izobraževalnih procesov, sposobnosti vodenja in upravljanja kompleksnih kadrovskih sistemov ter izobraževalnih organizacij in sposobnosti oblikovanja kadrovsko-izobraževalne strategije in razvojne politike organizacije. Skladno s cilji in kompetencami študijskega programa so bili oblikovani in definirani cilji in kompetence učnih načrtov, ki temeljijo na poglobljenih analizah trenutno aktualno primerljivih študijskih programih tako v Evropi kot tudi drugje po svetu. Primerjalna analiza tujih sorodnih študijskih programov je bila verificirana s strani programskega sveta študijskega programa, ki je podal argumentacije razvoja stroke v Sloveniji in problemskih stanj organizacij v Sloveniji na področju kadrovskih in izobraževalnih sistemov, modificiral presečišče vzpostavitve ciljev in kompetenc učnih načrtov in s celovito analizo potrdil, da so cilji, kompetence in učni izidi določeni v učnih načrtih skladni s cilji, kompetencami in vsebinami študijskega programa.

V študijski program 3. stopnje študijskega programa Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program 2. stopnje; - študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004; - študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Navedeni kandidati morajo pred vpisom v program opraviti študijske obveznosti v obsegu 30 ECTS iz študijskega programa 2. stopnje. Pred vpisom morajo kandidati opraviti naslednje študijske obveznosti: Statistika v raziskovanju (7 ECTS), Upravljanje in načrtovanje kadrovskih virov (8 ECTS), Modeli kompetenc (7 ECTS) in Management izobraževalnih procesov (8 ECTS); - študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS točkami.

V primeru omejitve vpisa, bo izbira kandidatov temeljila na: - povprečni oceni študija (20 %), - oceni diplomske ali magistrske naloge (20 %) in - kandidatovi bibliografiji (60 %) – ovrednoti se skladno z veljavnimi Merili za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru, dostopnimi na spletni povezavi: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/habilitacije/

Velja za vpis od študijskega leta 2025/26:
V primeru omejitve vpisa, bo izbira kandidatov temeljila na: - povprečni oceni študija (20%), - oceni diplomskega ali magistrskega dela (20%) in - kandidatovi bibliografiji (60% - ovrednoti se skladno z veljavnimi Merili za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru, dostopnimi na spletni povezavi: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/habilitacije ) Če diplomsko ali magistrsko delo ni del predhodnega študija, se 40% upošteva povprečna ocena študija.

Po merilih za prehode se v 2. letnik študijskega programa 3. stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004, in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk, - študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk. Pri prehodu s študijskih programov 3. stopnje naslednjih študijskih področij na študijski program 3. stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov: naravoslovno-matematične vede (računalniško intenzivne metode in aplikacije, algoritmi, optimizacije, simulacije), tehniške vede (računalništvo in informatika), družboslovne vede (ekonomija, upravne in organizacijske vede, pravo), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oz. učnih izidov, se upoštevajo naslednja merila: izpolnjevanje vpisnih pogojev in zadostno število razpoložljivih mest. Pri tem se ugotavljajo študijske obveznosti, ki jih je opravil študent in se mu lahko priznajo pri čemer se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.. Študent predloži uradni izpis iz dosedanjega študijskega programa in potrdilo o izpolnjenih obveznostih na dosedanjem programu. Študentu se določijo obveznosti, ki jih mora opraviti, da zaključi doktorski študij v novem programu.

Znanja in spretnosti se priznavajo v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih (UM št. 012-2019-2).

Študent zaključi študij, ko izpolni vse s študijskim programom predvidene obveznosti ter napiše in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo in tako skupno zbere najmanj 180 ECTS. Skladno s Pravilnikom o doktorskem študiju na UM mora imeti doktorski študent pred oddajo doktorske disertacije vsaj eno objavo znanstvena dela z izsledki raziskav s področja doktorske disertacije, in sicer v mednarodno priznanih znanstvenih revijah indeksiranih v JCR v enem od svetovnih jezikov, pri kateri je prvi avtor. Po dokončanem študiju in s tem pridobljenim znanstvenim naslovom, morajo za uporabo le tega izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Pravilnik o doktorskem študiju na UM in 156., 157. člen Statuta UM (promocija doktorjev znanosti - znanstvene aktivnosti kandidata pred promocijo).