Sprejet na Senatu članice, dne 12. 11. 2009. Sprejet na Senatu univerze, dne 15. 12. 2009. Sklep sveta za visoko šolstvo 16. 2. 2012. Podaljšanje akreditacije: Sprejeto na Senatu FE UM: 7. 7. 2021. Poročilo komisije za notranjo programsko evalvacijo: 15. 11. 2021.

Študenti, ki so izpolnili vse s študijskim programom določene obveznosti, lahko napredujejo v višji letnik. Pogoj za napredovanje v 2. letnik Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS, obvezno pa mora opraviti izpit pri predmetu Metode znanstveno raziskovalnega dela (MZRD) in opraviti Individualno raziskovalno delo I (IRD I). Pogoj za napredovanje v 3. letnik Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse obveznosti 1. letnika in če zbere še najmanj 40 ECTS z opravljenimi obveznostmi 2. letnika, od tega mora obvezno opraviti izpit pri predmetu Prenosljiva znanja in opraviti Individualno raziskovalno delo III (IRD III).

Program ne vsebuje posameznih delov.

Merila in načini ocenjevanja so opredeljeni v učnih načrtih učnih enot, ki so del akreditiranega študijskega programa. Nosilci predmetov so doslej predvideli zlasti naslednje načine ocenjevanja: pisni izpit, ustni izpit, projekt, seminarska naloga, aktivno delo na predavanjih, zagovor/diskusija, poročilo o delu, zagovor. Na doktorskem študiju je pri preverjanju in ocenjevanju poudarek na izkazu znanja in sposobnosti za samostojno raziskovalno delo pod mentorstvom profesorjev ter kritičnem ovrednotenju podane učne snovi pri uporabi v praktičnih primerih. Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG. Objavljen je na (https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf in https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Sprem.%20in%20dopol.%20Pravilnika%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM.pdf). S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja in ocenjevanja študentov. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Z namenom enakopravnega in pravičnega ocenjevanja študentovih dosežkov je UM sprejela enotno ocenjevalno lestvico. Objavljena je na https://moja.um.si/student/Documents/Predlog%20ocenjevalne%20lestvice_oktober_2014.docx.

Cilj doktorskega študijskega programa je izobraziti vrhunske strokovnjake na področju energetike s širokim naravoslovnim znanjem, ki daje perspektivo razumevanje dogajanj in trendov v svetu, poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev na področju energetike. Usposobljeni strokovnjaki bodo poleg razvijanja novih znanj usposobljeni tudi za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja ter razvijanje kritične refleksije. Osnovni cilj doktorskega študijskega programa Energetika je usposabljanje znanstvenikov s področja energetike, ki bodo na tem področju sposobni razvijati in aplicirati novo znanje. Gre torej za najvišji strateški nivo razvojnega in vodstvenega kadra v vseh strukturah gospodarstva, negospodarstva, državne uprave, ministrstva, agencije, ipd., znanstvenih inštitutov ter univerz. Na vsebinskem področju so cilji doktorskega študija Energetike usmerjeni v: - prepoznavanje, analiziranje in organiziranje energetskih sistemov, posebej za vsako skupino posebej: - Alternativni energetski sistemi, - Hidroenergetski sistemi, - Jedrski energetski sistemi, - Splošni energetski sistemi, - Termoenergetski sistemi; - proučevanje izjemno zahtevnih tehniških in tehnoloških operacij in procesov v organizaciji s poudarkom na upravljanju energetskih sistemov, - prepoznavanje, oblikovanje in upoštevanje ekoloških standardov, operacij in aktivnosti v energetskih sistemih, - uporabo informacijsko upravljalnih sistemov v energetskih sistemih, - poznavanje poslovanja in upravljanja organizacije kot sistema, - usposabljanje za poglobljeno znanstvenoraziskovalno delo na interdisciplinarnem področju energetskih sistemov in energetske tehnologije, - usposabljanje za stalni študij in razvoj novih znanj. Na osnovi teh ciljev bodo doktorandi s predvidenim doktorskim študijskim programom dosegli takšno teoretično znanje in tudi njegovo uporabo v praksi, da bodo dosegali tako splošne kot predmetno specifične kompetence.

Diplomanti doktorskega študijskega programa Energetika bodo v okviru splošnih kompetenc pridobili zlasti: • poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov, • sposobnost presoje za sprejemanje odločitev v energetskih sistemih in procesih, • sposobnost samostojne uporabe pridobljenega teoretičnega znanja za reševanje problemov v praksi pri upravljanju energetskih sistemov, • sposobnost obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov v energetskih sistemih, procesih in funkcijah, • poudarjeni in stalni razvoj kritične in samokritične presoje pri sprejemanju odločitev v dinamiki energetskih sistemov in procesov, • oblikovanje komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej stalne komunikacije v mednarodnem okolju na področju energetike, • sposobnost delati in ustvarjati v mednarodnem okolju s poudarkom na izkoriščanju vseh konvencionalnih in alternativnih virov energije, • sposobnost obvladanja najmodernejših tehnoloških metod, postopkov in procesov v energetskih procesih, • avtonomnost in samozavest v znanstveno-raziskovalnem delu ter poudarjeni in stalni razvoj kritične in samokritične presoje pri sprejemanju odločitev v dinamiki energetskih sistemov in procesov, • etično refleksijo in globoko zavezanost profesionalni etiki, ki se bo ovrednotil v mednarodnem okolju, • kooperativnost in sposobnost delati v skupini, • voditi velike strokovne in raziskovalne skupine, • vedoželjnost in nagnjenje k usposabljanju za stalni študij, • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej stalne komunikacije v mednarodnem okolju, • kooperativnost, sposobnost delati v skupini, • sposobnost izdelave samostojnih ekspertnih mnenj o delovanju energetskega sistema, • razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihove uporabe v razvijanju novega znanja in pri reševanju konkretnih delovnih problemov, • razvijanje kritične refleksije, • sposobnost delati in ustvarjati v mednarodnem okolju, • sposobnost mentorstva mlajšim kolegom v inštitutih, na univerzi, v gospodarski družbi itd., • činkovitost pri izrabljanju virov, ki so na voljo: lastna ustvarjalna in intelektualna sposobnost, razpoložljiv intelektualni kapital (sodelavci), ostali materialni in nematerialni viri (denar, oprema, prostor in čas). Diplomanti doktorskega študijskega programa Energetika bodo v okviru splošnih kompetenc pridobili zlasti: • poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov, • sposobnost presoje za sprejemanje odločitev v energetskih sistemih in procesih, • sposobnost samostojne uporabe pridobljenega teoretičnega znanja za reševanje problemov v praksi pri upravljanju energetskih sistemov, • sposobnost obvladanja raziskovalnih metod, postopkov in procesov v energetskih sistemih, procesih in funkcijah, • poudarjeni in stalni razvoj kritične in samokritične presoje pri sprejemanju odločitev v dinamiki energetskih sistemov in procesov, • oblikovanje komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej stalne komunikacije v mednarodnem okolju na področju energetike, • sposobnost delati in ustvarjati v mednarodnem okolju s poudarkom na izkoriščanju vseh konvencionalnih in alternativnih virov energije, • sposobnost obvladanja najmodernejših tehnoloških metod, postopkov in procesov v energetskih procesih, • avtonomnost in samozavest v znanstveno-raziskovalnem delu ter poudarjeni in stalni razvoj kritične in samokritične presoje pri sprejemanju odločitev v dinamiki energetskih sistemov in procesov, • etično refleksijo in globoko zavezanost profesionalni etiki, ki se bo ovrednotil v mednarodnem okolju, • kooperativnost in sposobnost delati v skupini, • voditi velike strokovne in raziskovalne skupine, • vedoželjnost in nagnjenje k usposabljanju za stalni študij, • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej stalne komunikacije v mednarodnem okolju, • kooperativnost, sposobnost delati v skupini, • sposobnost izdelave samostojnih ekspertnih mnenj o delovanju energetskega sistema, • razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihove uporabe v razvijanju novega znanja in pri reševanju konkretnih delovnih problemov, • razvijanje kritične refleksije, • sposobnost delati in ustvarjati v mednarodnem okolju, • sposobnost mentorstva mlajšim kolegom v inštitutih, na univerzi, v gospodarski družbi itd., • činkovitost pri izrabljanju virov, ki so na voljo: lastna ustvarjalna in intelektualna sposobnost, razpoložljiv intelektualni kapital (sodelavci), ostali materialni in nematerialni viri (denar, oprema, prostor in čas).

Diplomanti doktorskega študijskega programa Energetike bodo v okviru predmetno-specifičnih kompetenc pridobili zlasti: - sposobnost za smiselno reševanje konkretnih delovnih problemov na področju tehnologije energetskih sistemov, - sposobnost za stalno reševanje konkretnih delovnih procesov z uporabo modernih znanstvenih metod in postopkov, - sposobnost razumevanja in umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline, - poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovine razvoja temeljne discipline, - razumevanje sistemskega pristopa, - razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanosti med njenimi poddisciplinami, - intenzivno in stalno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije v energetskih sistemih, - intenzivno in stalno uporabo informacijsko upravljavskih sistemov na svojem konkretnem delovnem področju v postopku delovanja in upravljanja energetskega sistema, - avtonomno in samozavestno obvladovanje temeljnega znanja, - poznavanje sodobnih tehnoloških postopkov, operacij, metodologije in organizacije dela v svojem konkretnem delovnem okolju, - sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in njegove vgradnje v konkretne aplikacije v organizacijah predvsem energetske branže, - sposobnost načrtovanja, vodenja in upravljanja velikih investicijskih projektov v razvoju energetskih sistemov (popravilo, razširitev ali gradnja elektrarne), - sposobnost sodelovanja z okoljem pri pripravi in izvedbi investicijskih del na področju energetskih sistemov. - razreševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih rešitev, - odkrivanje novih rešitev za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstveno-raziskovalnega področja, - znanja za determiniranje nalog, preučevanje in modeliranje notranjih procesov in odnosov ter optimiranje stanj energetskih sistemov, - poznavanje umestitev novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline, - poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovine razvoja temeljne discipline, - razumevanje sistemskega pristopa in s tem razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanosti med njenimi poddisciplinami, - intenzivno in stalno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije ter informacijsko upravljavskih sistemov v energetskih sistemih, - poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov , - samostojno razvijanje novega znanja, - reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih rešitev, - gradnja in projektiranje energetskih sistemov, - odkrivanje novih rešitev za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstveno raziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstveno raziskovalnega področja.

V študijski program 3. stopnje Energetika se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: a) študijski program 2. stopnje; b) univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004; c) visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 45 ECTS točk naslednjih predmetov:Diferencialna analiza, Jedrske in sevalne naprave, Termomehanika in vodenje sistemov klimatizacije, Napredne aero- in hidro- energetske tehnologije, Obratovanje elektroenergetskih sistemov, Visokonapetostni sistemi v energetiki, Oprema in diagnostika motorjev z notranjim izgorevanjem, Metode izkoriščanja energetskih virov; d) študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS točkami.

Če bo kandidatov več kot razpisanih mest, se pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 3. stopnje Energetika upošteva uspeh predhodnega študija: • povprečna ocena brez zaključnega dela: 80 % • ocena zaključnega dela: 20 % Če zaključno delo ni del predhodnega študija, se pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 3. stopnje Energetika upošteva 100% upošteva povprečna ocena študija.

Skladno z Merili za prehode med študijskimi programi so prehodi možni med javno veljavnimi visokošolskimi študijskimi programi iste stopnje. Po Merilih za prehode med študijskimi programi se lahko v študijski program 3. stopnje Energetike vpišejo študenti študijskih programov 3. stopnje in študenti študijski programov za pridobitev doktorata znanosti (sprejetih pred 11. 6. 2004) s področja energetike in sorodnih študijskih področij strojništvo, gradbeništvo, elektrotehnika, računalništvo, matematika, fizika, kemijska tehnologija, mehatronika, informatika, telekomunikacije, elektroenergetika, rudarstvo in geotehnologija, kmetijstvo oz. katerikoli študijski program, primerljiv z naštetimi. Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik študijskega programa 3. stopnja Energetika, • prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, • se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Po merilih za prehode se v 2. letnik študijskega programa 3. stopnje Energetika lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: a) študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004 in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS; b) študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS. Če bo kandidatov več kot razpisanih mest, se kandidate izbere glede na povprečno oceno izpitov na dosedanjem študijskem programu.

Priznavanje znaj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program je možno skladno s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20%C5%A1tudijskih%20programih%20UM%20%C5%A1t.%20012-2019-2.pdf).

Študent zaključi študij, ko izpolni vse s študijskim programom predvidene obveznosti. Po vrednotenju je to vsaj 180 ECTS točk, ki vključujejo predpisane obveznosti: • prosto izbrani predmeti, • individualno raziskovalno delo I, II, III, IV, V (predstavitev ob zaključku na ustreznem inštitutu/katedri ali objava v reviji/konferenci), • članek v znanstveni/strokovni reviji ali predstavitev članka na znanstveni/strokovni konferenci, • znanstvenega članka z JCR faktorjem (potrdilo o sprejetju članka v objavo), • doktorsko disertacijo. Doktorska disertacija mora biti samostojen in izviren prispevek k znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat pridobiti doktorat znanosti. Podrobnosti o postopku prijave, potrditve teme doktorske disertacije, izbire mentorja, postopek izdelave, oblikovanja in ocenitve doktorske disertacije ter postopek zagovora določa Pravilnik o postopku prijave in zagovoru doktorske disertacije na Univerzi v Mariboru.