Svet NAKVIS je na svoji 43. seji, dne 19. 01. 2012 sprejel odločbo št. 6033-116/2011/12 z dne 19. 01. 2012, s katero je podelil akreditacijo magistrskemu študijskemu programu druge stopnje "Evropske pravne študije" Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Za napredovanje v 2. letnik Magistrskega študijskega programa 2. stopnje Evropske pravne študije mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 38 ECTS iz nabora predmetov prvega letnika, pri čemer mora obvezno opraviti izpit pri naslednjih predmetih: - Ustavno in upravno pravo EU, - Evropsko sodno varstvo, - Pravna načela in ekonomska politika notranjega trga EU in - Izbirni predmet I.

Študijski program 2. stopnje Evropske pravne študije ne vsebuje posameznih delov.

V okviru predlaganega programa je poudarjeno usposabljanje študentov za bodoče raziskovalno delo, bodisi da se bo bodoči magister evropskih pravnih študij ukvarjal z raziskovalnim delom v okviru opravljanja tudi svojih poklicnih in drugih opravil (glej pod možnosti zaposlitve), bodisi da bo nadaljeval študij na tretji stopnji (doktorski študij). Usposobljenost za raziskovalno delo bo pridobil zlasti s spoznavanjem metodologije raziskovalnega dela pri izdelavi esejev in magistrske naloge. Glede metodologije izvajanja študijskega programa so v ospredju sodobni pedagoški pristopi, ki jih bo Pravna fakulteta udejanjila pri izvajanju bodočega programa, zlasti pa s poskusom povezovanja teoretičnega razmišljanja z aplikacijo pravnih znanj v praksi, tudi ob sodelovanju strokovnjakov iz prakse.

Na podlagi splošnih analiz o kadrovskih potrebah po tovrstnih kadrih doma in v tujini ter pozitivnih priporočil glede uvedbe magistrskega študija »Evropske pravne študije«, ki so jih dali Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Kongres regionalnih oblasti Sveta Evrope in Inštitut za geografijo Ruske akademije znanosti, lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo bodoči magistri zaposlovali predvsem na naslednjih delovnih mestih: V okviru Republike Slovenije: - republiška uprava, vladne službe- resorji za zunanje zadeve, - diplomatska in konzularna služba Republike Slovenije, - pravosodje – delovna mesta vezane na mednarodno pravo ali odnose s tujino, - sistemi za prenos informacij, - sredstva javnega obveščanja, - tajništva in predstavništva mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij in institucij v Sloveniji, - podobna delovna mesta, ki so povezana z mednarodnimi odnosi. V tujini: - administracije Sveta ministrov, Evropske komisije in Evropskega parlamenta in delovnih teles EU ter Sodišča EU, - na novo oblikovana predstavništva EU v okviru zunanje službe EU, - OZN in specializirane agencije, druge mednarodne organizacije, - tajništva in predstavništva mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij in institucij - FRONTEX in druge mejne službe EU in držav članic, - mednarodne agencije za varstvo okolja, - humanitarne organizacije. V okviru gospodarstva: - gospodarska združenja in gospodarske družbe usmerjene v tujino ter predstavništva tujih gospodarskih družb v Sloveniji in v sosednjih državah, - gospodarska predstavništva v vzhodnoevropskih državah in v severno-kavkaških državah, - gospodarska predstavništva zahodnih gospodarskih družb v vzhodnoevropskih in v južno-kavkaških državah, - multinacionalke in mednarodne korporacije. Znanstveno-raziskovalno področje: - raziskovalne organizacije doma in v tujini, ki se ukvarjajo s problematiko, ki je v programu študija, - domače in tuje projektne skupine, ki izvajajo večje mednarodne projekte s področja programa študija v vzhodnoevropskih in spodnje-kavkaških državah.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG s spremembami in dopolnitvami. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja študentov, kot jih predpisuje Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in so v skladu s pravili, sprejetimi na ravni Univerze v Mariboru, so določeni v učnem načrtu vsakega posamičnega predmeta. Vsak predmet se zaključi s končno preveritvijo znanja in učnih izidov. Učitelji pa že med študijskim letom spodbujajo študente k aktivnemu sprotnemu študiju in vključevanju v študijski proces z uporabo različnih oblik aktivnega študija ter na ta način sproti (vmesno) preverjajo njihovo znanje. Pri tem vmesnem preverjanju znanja lahko posežejo po različnih oblikah, kot so na primer testi, pisni kolokviji, izdelava seminarskih in drugih projektnih nalog z javno predstavitvijo izsledkov, izdelava osnutkov vlog (sodnih pisanj) in odločb v zvezi s posameznimi procesnimi dejanji, izdelava osnutkov korporacijskih aktov, pogodb ali drugih listin, študente lahko vključujejo v raziskovalne projekte in drugo. S temi vmesnimi oblikami preverjanja znanja pridobljene ocene oziroma spoznanja učitelja o študentovem znanju se evidentirajo kot vmesna ocena oziroma kot delni prispevek k oceni pri sklepnem preverjanju znanja, skladno s študijskim programom.

Program ima pet temeljnih ciljev: Prvi, poglabljanje znanja o izbranih vsebinah, načinih uresničevanja, rezultatih in razvojnih možnosti Evropske integracije ter o problemih, ki jih je potrebno urejati, da ne bi zavirali nemoten proces integracije (prepoved in preganjanje diskriminacije na etnični, rasni, spolni in verski podlagi). Poudarek bo zlasti na tistih vsebinah, ki so širša podlaga tudi za zunanje odnose EU, kar je temeljna usmeritev programa. Drugi, pridobivanje novega znanja s področja zunanjih odnosov EU. Na prvem mestu je teoretično in praktično znanje o pravnih podlagah in o oblikovanju Evropske zunanje, varnostne in obrambne politike. V tem okviru bo velik poudarek na pravnih instrumentih, mehanizmih, vsebinah in instrumentih za izvajanje evropske sosedske politike in evropske politike partnerstva oz. za izvajanje »strateškega dialoga« z Rusko federacijo. Poleg tega bo študent pridobil temeljno znanje o ekonomskih odnosih EU s tujino in še posebej o ekonomskem sodelovanju z državami Vzhodne Evrope (Ruska federacija in države, ki so zajete v politiki Evropskega partnerstva). Tretji, pridobitev specializiranega znanja za delovanje na izbranem področju in ustreznih pisnih obveznosti ter magistrske naloge. Četrti, spodbujanje aktivnega, kritičnega vključevanja v študijski program, sposobnost vodenja strokovnih panelov, ustne predstavitve svojega znanja, zlasti tistega, ki ga je študent pridobil z samostojnim proučevanjem virov. Peti, pridobitev osnovnega znanja o metodah znanstveno-raziskovalnega dela in o pisanju znanstvenih tekstov (sintetično, jasno, podajanje ugotovitev, uporaba in zapis opomb, uporaba in bibliografska pravila o zapisu raznih virov, ipd.). Pričakujemo, da bo študent na vseh teh področjih pridobil temeljna znanja in se usposobil za raziskovanje ter za ustno in pisno predstavitev, na znanstveni način, svojih strokovnih pogledov in dognanj. Vse to mu bo omogočalo kasnejše samostojno poglabljanje znanja, v skladu s potrebami na delovnem mestu. Znanje bomo preverjali na sodoben pedagoški način. Končna ocena študenta pri nekem predmetu bo »sestavljena« iz njegove redne in aktivne udeležbe na predavanjih in vajah (10 %), iz kakovosti priprave in ustne predstavitev eseja o dogovorjeni temi razredu (30 %) in ustnega izpita (60 %). »Redno in aktivno udeležbo na predavanjih« bomo preverjali z evidenčnim seznamom; učitelji pa bodo na podlagi seznama in spremljanja dela, ocenili študenta z oceno »pozitivno« ali »negativno«, kar znese 10 % izpita.

Kandidat bo s študijem pridobil naslednje splošne kompetence: Prva, teoretično znanje o vsebini predmetov, ki so v programu magistrskega študija. Le-to bo kandidatu / diplomirancu omogočalo pravilno ovrednotenje posameznih sestavin predmeta in drugih po vsebini povezanih vprašanj. S tem teoretičnim znanjem bo lahko kandidat tudi kritično presojal nove informacije s tega področja, kot tudi vire, ki jih vsebujejo. Druga, specializirano znanje, ki bo omogočalo nadaljnje usposabljanje, teoretično in praktično na delovnem mestu, na dveh vsebinsko zaokroženih področjih: 1) proučevanje, upravljanje, vodenje stvari, ki so povezane z »zunanjimi odnosi EU«, 2) proučevanje, upravljanje, vodenje stvari, ki so povezane s »pravom evropske integracije«. Specializirana znanja bo kandidat pridobil prek temeljnih in izbirnih predmetov, z individualnim raziskovalnim delom, s pripravo pisnih obveznosti ter magistrske naloge. Tretja, pridobitev znanja za nadaljnje, samostojno poglabljanje znanja, ki ga bo kandidat pridobil z individualnim delom med študijem in, v okviru potreb na delovnem mestu, po koncu študija.

Prek izbranih predmetov, individualnega raziskovalnega dela in magistrske naloge bo diplomant pridobil zlasti naslednje predmetno-specifične kompetence: Prva, proučevanje, upravljanje, vodenje stvari, ki so povezane z zunanjo, varnostno in obrambno politiko EU, mednarodni ekonomski odnosi EU , ekonomskim sodelovanjem z vzhodno-evropskimi državami, z gospodarskimi pogodbami med podjetji iz EU in izven EU, s Teritorialnim in čezmejnim sodelovanjem EU in z diplomatsko-konzularno službo EU. Druga, proučevanje, upravljanje, vodenje stvari, ki so povezane z poznavanjem pravnega reda EU in odločanjem v Uniji, z pravnimi načeli in ekonomsko politiko notranjega trga EU, z evropskim gospodarskim pravom, s trgom dela v EU, z migracijami in azilsko politiko, s sodnim varstvom v EU s poudarkom na varstvu poslovnih razmerij in z energetsko varnostjo, spremembami podnebja in varstvom okolja v EU Tretja, proučevanje, upravljanje, vodenje stvari, ki so povezane s poznavanjem pravnega reda EU na področju demokracije in položaja posameznikov v evropskih integracijah ter politike in prava EU o odpravi diskriminacije glede na raso, narodnost in vero.

V študijski program 2. stopnje EVROPSKE PRAVNE ŠTUDIJE se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program 1. stopnje s področja prava (0421), - študijski program 1. stopnje z drugih strokovnih področij: umetnost in humanistika (02), družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (10), - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: umetnost in humanistika (02), družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (10), - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, z ustreznih strokovnih področij: pravo (0421). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom, - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: umetnost in humanistika (02), družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (10), ki se mu prizna do 60 ECTS točk, - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11.6.2004, z ustreznih strokovnih področij: pravo (0421). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom, - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11.6.2004, z drugih strokovnih področij: umetnost in humanistika (02), družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (10), ki se mu od vpisu prizna 60 ECTS točk, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. Kandidati, ki se vpisujejo pod 2. ali 3. alinejo , se lahko vpišejo v študijski program, če pred vpisom opravijo izpit pri predmetih Pravoznanstvo in Angleška pravna terminologija (študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija) v skupnem obsegu 13 ECTS.

V primeru omejitve vpisa se skladno s tretjim odstavkom 41. člena Zakona o visokem šolstvu izbere kandidate glede na povprečno oceno študija na prvi stopnji.

Po Merilih za prehode se lahko v študijski program 2. stopnje EVROPSKE PRAVNE ŠTUDIJE vpišejo študenti študijskih programov 2. stopnje, s področij: - pravo (0421) in - sorodnih področij: umetnost in humanistika (02), družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost (03), poslovne in upravne vede, pravo (04) ter transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (10), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in ki se jim lahko po kriterijih za priznavanje kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Na podlagi Pravilnika o priznanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, se v procesu izobraževanja na 2. stopnji študentom priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih sta razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 30 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri predmetih študijskega programa »Evropske pravne študije«.

Študijski program 2. stopnje »Evropske pravne študije« študent konča, ko opravi vse študijske obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk – ECTS (opravi vse izpite, ki jih določa študijski program druge stopnje Evropske pravne študije ter pripravi in uspešno zagovarja magistrsko nalogo).