Študijski program je bil prvič akreditiran 18. 10. 2012.

Študent mora za napredovanje v 2. letnik študijskega programa druge stopnje Inkluzija v vzgoji in izobraževanju doseči 45 ECTS (75 % ECTS) od 60 ECTS prvega letnika študijskega programa.

Diplomant lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Poklici, ki bi jih diplomant lahko opravljal, so: • učitelj dodatne strokovne pomoči • mobilni učitelj za dodatno strokovno pomoč • strokovni delavec v kriznih centrih, društvih, združenjih zavodih • svetovalec za področje posebnih potreb v zasebnih zavodih • strokovni delavec v svetovalnih centrih • strokovni delavec v (preventivnih) programih • strokovni delavec za področje (eno ali več) • učitelj (razredne ali predmetne stopnje z dodatnim znanjem za področje posebnih potreb) • vzgojitelj (v dijaškem domu, domu za učence, vzgojnem zavodu) • učitelj v CŠOD • svetovalni delavec.

Prvi, izboljšati kakovost študija izobraževalnih poklicev. Za doseganje ciljev Lizbonske strategije je po mnenju Evropske komisije in njenega Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo ključnega pomena izobraževanje učiteljev. Družbe, osnovane na znanju, so odvisne od razpoložljivosti visoko kvalificiranih izobraževalnih poklicev, ki lahko uresničijo načrtovane reforme v praksi. Tako so visokošolske ustanove odgovorne, da pripravijo študente na nove izzive, eden takih je učinkovito in odgovorno delovanje in poučevanje v inkluziji. Drugi, spodbujanje razvoja inkluzije. Inkluzivna paradigma prinaša zelo velike spremembe na področju vzgoje in izobraževanja nasploh in je danes vodilna paradigma in koncept edukacije. Redni del vzgojno izobraževalnega sistema se na vseh nivojih postopoma odpira za otroke s posebnimi potrebami (v nadaljevanju OPP). Spreminjati je potrebno ključne elemente za uresničevanje inkluzije, eden katerih je zagotovo izobraževanje kadrov v predšolskem, osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. Tretji, znanje diplomantov prilagajati razmeram v šolskem sistemu oz. potrebam v šolah in vrtcih, kjer je vse več OPP, učitelji in vzgojitelji pa se za delo v inkluzivnem okolju ne čutijo dovolj kompetentni , kar potrjujejo analize in študije opravljene v mednarodnem prostoru kot tudi pri nas . Zelo zgovorni so podatki, ki izpostavljajo, da kar 93,1% dodatne strokovne pomoči za dijake s PP v srednjih šolah izvajajo učitelji sami, ki niso strokovno usposobljeni za omenjeno nalogo, le 5.5% pa drugi strokovni delavci in 1,4% mobilna specialno pedagoška služba (Analiza vzgoje in izobraževanja OPP v Sloveniji, 2010). Četrti, pridobitev specializiranega znanja za delovanje na izbranem področju. Bodoči učitelji, vzgojitelji, učitelji praktiki in drugi bodo poglobili svoje znanje na področju posebnih potreb, dela v inkluziji in interdisciplinarnih timih. Z novimi pristopi pri izobraževanju učiteljev želimo v okviru programa doseči širše zavedanje in razumevanje učnih, socialno emocionalnih težav otrok/mladostnikov z različno vrsto posebnih potreb, ki lahko vplivajo na učenje in razvoj strategij za obvladovanje težav. V okviru programa bodo pridobili široko strokovno teoretično in praktično znanje o delu z otroki s posebnimi potrebami, z nadarjenimi in otroki, tistimi ki izhajajo iz drugačnega socio-kulturnega okolja, o uporabnih učnih strategijah ter načinih načrtovanja in evalvacije vzgojno izobraževalnega dela na tem področju. Študijski program vsebuje sodobne metode učenja in poučevanja kot so skupinska diskusija, problemsko učenje, individualne predstavitve, učenje na daljavo, delo v projektni skupini, študije primera, predavanja ter individualno teoretično in empirično raziskovanje. Učni izidi študentov se preverjajo z aktivnim sodelovanjem študentov pri seminarskih in terenskih vajah, praktičnem delu, s pisnim in ustnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, izdelavo projektnih nalog, izdelavo drugih pisnih izdelkov, sodelovanjem v raziskovalnih in aplikativnih projektih ter magistrskim delom.

Kandidat bo s študijem pridobil naslednje splošne kompetence: • poglobljena sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področju dela z učenci s posebnimi potrebami, • obvladanje raziskovalne metodologije za potrebe inkluzivnega izobraževanja, • zmožnost interdisciplinarnega povezovanja vsebin, • sposobnost smiselne implementacije pridobljenega znanja v prakso, • razvoj kritične in samokritične presoje pri delu v razredih, kjer so vključeni otroci s posebnimi potrebami, • usposobljenost za sodelovanje v različnih strokovnih timih ter vodenje in organiziranje dela, • organizacija in spodbujanje uspešnega učenja, • razvijanje tolerantnosti in fleksibilnosti v šolskem okolju, upoštevanje etičnih norm in poklicnega kodeksa, • proaktivnost in avtonomnost v strokovnem delu ter ustvarjanje novega znanja • obvladovanje komunikacijskih veščin na različnih interakcijskih ravneh (z otroki, mladostniki, odraslimi, starši, strokovnimi delavci), • sposobnost samorefleksije in zavezanost profesionalni etiki, zmožnost prepoznavanja in reševanja moralno-etičnih dilem in problemov, • kooperativna naravnanost v različnih skupinah z uporabniki in drugimi skupinami, • sposobnost projektnega dela v inkluzivnem okolju, • stalen profesionalni razvoj, • prepoznavanje neizkoriščenih možnosti za dvig kakovosti.

Kandidat bo s študijem pridobil naslednje predmetno-specifične kompetence: • Poznavanje koncepta inkluzije in ključnih dejavnikov, ki omogočajo učinkovito učenje in poučevanje vseh učencev. • Usposobljenost za prepoznavanje učencev s posebnimi potrebami in pomoč pri usmerjanju v ustrezne programe VIZ. • Sposobnost individualiziranega in diferenciranega načrtovanja dejavnosti v razredu (skupini), ki vključuje vsakega posameznika z namenom olajšati in spodbuditi proces učenja. • Izbira in izvajanje ustreznih pristopov, metod, strategij dela in prilagoditev glede na specifične potrebe posameznika. • Sposobnost prilagajanja dela, učnih pripomočkov in gradiv za učence s posebnimi potrebami (v nadaljevanju UPP). • Vodenje in organiziranje individualnega in skupinskega vzgojno svetovalnega dela za učence s PP in njihove družine. • Spodbujanje in razvijanje socialno-emocionalnega učenja. • Podpiranje in razvijanje sodelovanja, tutorstva in pomoči med učenci z namenom izboljšanja učenja, medsebojnih odnosov in večjega sprejemanja individualnih razlik. • Pedagoško vodenje razreda, skupine, posameznikov. • Zmožnost sodelovanja in timskega dela z drugimi učitelji in strokovnimi delavci, ki sodelujejo v vzgojno-izobraževalnem procesu z UPP. • Sposobnost oblikovanja celovite ocene potreb UPP ter uporabe ustreznih postopkov, metod in tehnik za pripravo in izvajanje individualiziranih programov. • Zmožnost identifikacije in analize preprek, ovir, razpoložljivih virov ter proaktivno reševanje problemov. • Avtonomno izvajanje in sodelovanje v raziskavah ter ustvarjanje novega znanja, oblikovanje novih praks. • Poznavanje metod reflektiranja ter sposobnost uporabe za lasten profesionalni razvoj in razvoj stroke. • Podpora in sodelovanje z družinami UPP . • Vrednotenje, kritična evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela z UPP, obstoječe prakse, politike in raziskovanja VIZ za UPP. • Razumevanje in obvladovanje strategij dela z UPP (preventivne, kompenzacijske, osebnostno in socialno integrativne). • Razumevanje pomena pluralizma, multikulturnosti in marginaliziranih skupin v sodobni družbi in specifičnih kulturah. • Poznavanje in prepoznavanje različnih potreb učencev v multikulturnem okolju. • Poznavanje temeljnih strategij za premagovanje različnih posebnosti multikulturnih okolij (jezikovna različnost, pismenost, sodelovanje s starši). • Razvijanje usposobljenosti učencev za vseživljenjsko učenje (učenje učenja, IKT). • Razvijanje lastne profesionalnosti, znanja in razumevanja na področju inkluzivne pedagogike.

V študijski program 2. stopnje Inkluzija v vzgoji in izobraževanju se lahko vpiše, kdor je končal: 1. študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: s področja Izobraževalnih znanosti in izobraževanja učiteljev (01); 2. študijski program prve stopnje s področja: psihologija (0313), socialno delo in svetovanje (0923), slovenski jezik (0232), tuji jeziki (0231), matematika (0541), zgodovina (0222), geografija (0314), sociologija (0314), filozofija (0223), biologija (0511), kemija (0531), fizika (0533), če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in obsegajo skupaj najmanj 31 ECTS iz predmetov: pedagogika (7 ECTS), specialna pedagogika (5 ECTS), pedagoška psihologija (3 ECTS), razvojna psihologija (6 ECTS), didaktika (5 ECTS) in metodologija pedagoškega raziskovanja (5 ECTS), kandidat pa jih je lahko opravil med dosedanjim študijem, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; 3. univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: študijski program s področja Izobraževalnih znanosti in izobraževanja učiteljev (01). Kandidatom se lahko prizna do 60 ECTS; 4. univerzitetni študijski program z drugih strokovnih področij, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja: psihologija (0313), socialno delo in svetovanje (0923), slovenski jezik (0232), tuji jeziki (0231), matematika (0541), zgodovina (0222), geografija (0314), sociologija (0314), filozofija (0223), biologija (0511), kemija (0531), fizika (0533), če je kandidat opravil pedagoško-andragoško izobrazbo v skladu z ZOFVI, 100. člen (Ur.l. RS 16/2007). Kandidatom se lahko prizna do 30 ECTS; 5. visokošolski strokovni študijski program sprejet pred 11. 6. 2004 za področje izobraževanja vzgojiteljev predšolskih otrok (0112); Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno primerljivo izobraževanje v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji, kot veljajo za kandidate, ki so zaključili šolanje v Sloveniji. Pred vpisom v študijski program morajo opraviti postopek priznavanja izobraževanja za namen nadaljevanja študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Inkluzija v vzgoji in izobraževanju se upošteva povprečna ocena zaključenega študija, ki je pogoj za vpis: Povprečna ocena: 100 %.

Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Inkluzija v vzgoji in izobraževanju omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe z naslednjih področij: inkluzivna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, pedagogika specifičnih učnih težav, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v študijskem programu Inkluzija v vzgoji in izobraževanju. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti.