Besedilo o sprejetju
Študijski šprogram je bil akreditiran 14. 10. 2005 (Sklep Senata FKBV UM)
Soglasje h programom je podal Svet za visokošolstvo Republike Slovenije dne 18. 11. 2005.
Zunanja evalvacija programa je bila izvedena v letu 2013 in Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je 19. 9. 2013 izdal odločbo o podaljšanju akreditacije.
Pogoji za napredovanje po študijskem programu
Za vpis v drugi letnik so zahtevane opravljene študijske obveznosti v vrednosti 42 od skupno 60 ECTS in študent mora imeti izdelan program raziskovalnega dela. Doktorski študent mora skupaj z mentorjem pisno poročati vodji doktorskega študijskega programa o opravljanju študijskih obveznosti in znanstvenoraziskovalnem delu ter njegovem napredku.
Za vpis v tretji letnik so zahtevane opravljene študijske vse obveznosti 1. in 2. letnika v vrednosti 120 ECTS. Doktorski študent mora skupaj z mentorjem pisno poročati vodji doktorskega študijskega programa o opravljanju študijskih obveznosti in znanstvenoraziskovalnem delu ter njegovem napredku.
Za vpis v četrti letnik so zahtevane opravljene študijske vse obveznosti 3. letnika v vrednosti 60 ECTS. Doktorski študent mora skupaj z mentorjem pisno poročati vodji doktorskega študijskega programa o opravljanju študijskih obveznosti in znanstvenoraziskovalnem delu ter njegovem napredku.
Možnosti za zaposlitev
zobraževalna dejavnost odraža zaposlitvene potrebe:
• gospodarstva
Utemeljitev:
Na FKBV so se zvrstile že številne generacije študentov, diplomantov in profesorjev, ki so pomembno vplivali na razvoj kmetijstva, agroživilstva, kot tudi drugih panog in storitvenih dejavnosti v slovenskem gospodarstvu.
FKBV spremlja zaposlitev svojih diplomantov. Podatke pridobivamo z anketiranjem ter neposredno preko profesorjev ob spremljanju svojih diplomantov. Anketiranih je bilo 42 diplomantov. Anketa je bila opravljena v študijskem letu 2010/2011, profesorji pa svoja vedenja o zaposlitvah njihovih diplomantov vpisujejo v za ta namen pripravljeno zbirno podatkovno tabelo.
Med tistimi diplomanti, ki so se po končanju študija zaposlili, se jih je približno 52% zaposlilo v gospodarstvu, 26% se jih je samozaposlilo, ostali (22%) so se zaposlili v javnem sektorju (občine, ministrstva, javni zavodi …).
Z diplomanti smo prav tako v stalnem stiku preko Alumni kluba, ki je bil ustanovljen leta 2009. Trenutno šteje 78 članov. Mentor diplomanta na fakulteti je seznanjen z nadaljnjimi potmi posameznega diplomanta, saj je cilj fakultete vzpostaviti krog vseživljenjskega učenja in ponovnega vračanja diplomantov na fakulteto.
• negospodarstva
Utemeljitev:
FKBV svoje diplomante izobražuje tako, da pridobijo strokovna znanja in veščine pomembne tudi za negospodarski sektor. Široka paleta znanj na posameznih področjih študijskih programov omogoča diplomantom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede neposredno zaposlitev tudi v negospodarskem sektroju. Diplomanti se zaposlujejo tako v javni upravi, kot v ostalem javnem sektorju (zavodi, agencije, inštituti …). Iz podatkov, ki jih pridobivamo s pomočjo notranjih virov informacij (neposredno preko profesorjev, ki spremljajo svoje diplomante), se približno 48 % diplomantov zaposli v javnem sektorju (na Univerzi, kmetijskih zavodih, Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja in drugih javnih zavodih, …).
Načini ocenjevanja
Ocenjevalna lestvica Priporočene meje za ocene Študent izkaže
Odlično (10) 91 – 100 % Izstopajoče, izjemne dosežke
Prav dobro (9) 81 – 90 % Zelo kakovostne dosežke
Prav dobro (8) 71 – 80 % Kakovostne dosežke
Dobro (7) 61 – 70 % Kakovostne dosežke s pomanjklivostmi
Zadostno (6) 51 – 60 % Dosežke na minimalni sprejemljivi ravni
Nezadostno (5–1) 0 – 50 % Dosežke pod minimalno sprejemljivo ravnjo
Temeljni cilji študijskega programa
Doktorski študijski program Kmetijstvu pri študentu poleg splošnih kompetence, značilnih za študente FKBV, še posebej razvija naslednje kompetence:
- avtonomnost v vrhunskem raziskovalnem in najzahtevnejšem znanstvenem delu;
- temeljito razumevanje teoretskih in metodoloških osnov ter obvladanje najnovejših vrhunskih raziskovalnih metod, postopkov in procesov;
- avtonomnost v kritičnosti na področju znanosti in stroke;
Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
Utemeljitev:
Splošne kompetence programa se nanašajo na usposobljenost diplomanta po končanem študiju. Med splošnimi kompetencami doktorskega študijskega programa Kmetijstvo 3. stopnje posebej izpostavljamo:
- avtonomnost v vrhunskem raziskovalnem in najzahtevnejšem znanstvenem delu;
- temeljito razumevanje teoretskih in metodoloških osnov ter obvladanje vrhunskih raziskovalnih metod, postopkov in procesov;
- avtonomnost v kritičnosti na področju znanosti in stroke;
- sposobnost sinteze znanj in njihova aplikacija;
- samostojnost v razvijanju novih znanj in rešitev za reševanje najzahtevnejših problemov;
- sposobnost dela v znanstveno raziskovalnih skupinah in dela v projektih;
- mednarodna komunikativnost v vrhunskem znanstvenem in strokovnem okolju, ki jo
izkazuje z objavami znanstveno-raziskovalnih člankov v revijah s faktorjem vpliva JCR,
aktivnimi udeležbami na mednarodnih konferencah in vabljenih predavanjih na
priznanih svetovnih univerzah, uvodnih predavanjih na mednarodnih konferencah,
recenzijami člankov, objavljenih v revijah s faktorjem vpliva JCR;
- zavezanost k profesionalni znanstveni in strokovni etiki,
- odgovornost pri sprejemanju najzahtevnejših znanstvenih in strokovnih odločitev;
- samostojnost in odgovornost pri vodenju ter odgovornost do timskega dela;
Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
Predmetno specifične kompetence (profil diplomanta) se nanašajo na izbrano ozko specifično področje znotraj kmetijstva in so individualne glede na ozko področje dela, ki je predmet znanstveno-raziskovalnega dela in doktorskega usposabljanja kandidata.
Predmetno specifične kompetence so:
- kompetentnost za vrhunsko znanstveno in raziskovalno delo na specifičnem področju
znotraj kmetijstva, v katerega se je študent poglobil v času doktorskega študija.
- kompetentnost za reševanje ključnih in najzahtevnejših problemov v raziskovalnem in razvojnem delu na ozko specifičnem področju znotraj kmetijstva;
- kompetentnost za iskanja najprimernejših rešitev za reševanje najzahtevnejših problemov na ozko specifičnem področju
- odgovornost pri sprejemanje odločitev, ki temeljijo na vrhunski, z znanstvenimi osnovami podprti, ozko definirani stroki znotraj kmetijstva.
Pogoji za vpis v program
V študijski program 3. stopnje Kmetijstvo se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:
– študijski program 2. stopnje,
– študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004,
– študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS točk (kandidat mora opraviti naslednje izpite pri predmetih iz 2. stopenjskega programa Kmetijstvo: Pridelovalni sistemi in okoljevarstveni vidiki v pridelavi glavnih poljščin (10 ECTS), Pridelovalni sistemi in okoljevarstveni vidiki v vrtnarstvu (10 ECTS), Integrirana pridelava grozdja (10 ECTS), Integrirana pridelava sadja (10 ECTS), Travništvo in pridelovanje krme (10 ECTS) ter Proizvodni sistemi in tehnologije v živinoreji,
– študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS točkami.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva uspeh predhodno opravljenega študija:
– 80 % povprečna ocena in
– 20 % ocena magistrskega, specialističnega ali diplomskega dela
Merila za prehode med študijskimi programi
Prehodi med študijskimi programi so mogoči skladno z Zakonom o visokem šolstvu ter Merili za prehode med študijskimi programi ter drugimi predpisi.
Kandidati se po Merili za prehode med študijskimi programi vpišejo:
• v 2. ali višji letnik študijskega programa 3. stopnje Kmetijstvo, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje, ali vpis doktoranta 3. stopnje v nov študijski program na isti stopnji.
• v 2. letnik študijskega programa 3. stopnje Kmetijstvo lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:
- študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004, in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk,
- študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk .
Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje:
• izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik študijskega programa 3. stopnje Kmetijstvo,
• prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov,
• se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij.
Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je razvila in bo tudi v prihodnje razvijala intenzivno sodelovanje z univerzami iz tujine. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru se trudimo skladno z razvojem študijskih programov in znanstvenega raziskovanja krepiti mednarodno sodelovanje s fakultetami in univerzami doma in po svetu. Mednarodno sodelovanje omogoča tudi organizacijo poletnih šol v tujem jeziku.
Pogoji za dokončanje študija
Opravljene s študijskim programom vse predpisane obveznosti v obsegu najmanj 240 ECTS in sicer:
- iz obveznosti organiziranih oblik študija,
- oblik študija, ki vključujejo, raziskovalno delo, pripravo, izdelavo in uspešen zagovor doktorske disertacije.
Skladno s 157. členom se doktorska disertacija oz. v njej vsebovana spoznanja še pred promocijo objavijo v znanstveni publikaciji ali pa kot samostojna znanstvena publikacija tako, da je dostopna znanstveni javnosti.