Študijski program je bil prvič akreditiran 20. 6. 2024.

Pogoji za napredovanje v 2. letnik Študent napreduje v 2. letnik, če opravi študijske obveznosti v obsegu najmanj 48 ECTS, od tega mora obvezno opraviti Uvodno praktično usposabljanje, Praktično usposabljanje I, Psihologijo v izobraževanju, Pedagogiko, Uvod v metodologijo pedagoškega raziskovanja in Slovenski jezik I. Pogoji za napredovanje v 3. letnik Študent napreduje v 3. letnik, če opravi vse izpite iz 1. letnika, ter zbere najmanj 48 ECTS iz 2. letnika, od tega mora obvezno opraviti Praktično usposabljanje II, Didaktiko, Izbrana poglavja iz športa, Vokalno-instrumentalni pouk I, Vokalno-instrumentalni pouk II, Didaktični praktikum iz naravoslovja in tehnike ter Temeljne likovno-pedagoške vsebine. Pogoji za napredovanje v 4. letnik Študent napreduje v 4. letnik, če opravi vse izpite iz 1. in 2. letnika, ter zbere najmanj 48 ECTS iz 3. letnika, od tega mora obvezno opraviti Didaktiko slovenskega jezika in književnosti I, Didaktiko naravoslovja in tehnike I, Didaktiko glasbene umetnosti I, Didaktiko likovne umetnosti I, Didaktiko športa I, Didaktiko matematike I, Didaktiko spoznavanja okolja in družbe I in Didaktiko angleščine v otroštvu I. Pogoji za napredovanje v 5. letnik Študent napreduje v 5. letnik, če opravi vse izpite iz 1., 2. in 3. letnika, ter zbere najmanj 48 ECTS iz 4. letnika, od tega mora obvezno opraviti Didaktiko slovenskega jezika in književnosti II Didaktiko naravoslovja in tehnike II, Didaktiko glasbene umetnosti II, Didaktiko likovne umetnosti II, Didaktiko športa II, Didaktiko matematike II, Didaktiko spoznavanja okolja in družbe II in Didaktiko angleščine v otroštvu II.

Diplomanti lahko nadaljujejo študij na študijskih programih 3. stopnje.

Diplomanti Enovitega magistrskega programa razredni pouk lahko poučuje: • v 1. VIO ter v četrtem in petem razredu, • angleški jezik v 1. VIO ter v četrtem in petem razredu, • kot drugi učitelj v 1. razredu • nekatere izbirne predmete v 1. in 2. VIO, • kot učitelj začetnega pouka slovenščine za učence priseljence v 1. in 2. VIO • kot učitelj za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč v 2. VIO • kot učitelj za individualno in skupinsko strokovno pomoč kot učno pomoč v 2. VIO • kot učitelj v razširjenem programu

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru, Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, štev. A4/2009-41 AG in učnimi načrti posameznih predmetov.

Glavni, temeljni cilji enovitega magistrskega študijskega programa Razredni pouk so izobraziti široko razgledanega diplomanta: - ki bo usposobljen za samostojno strokovno, izobraževalno in raziskovalno delo na bazičnem, razvojnem in aplikativnem področju razrednega izobraževanja, - ki bo opremljen z vsemi potrebnimi splošnimi (psihološkimi, pedagoškimi, didaktičnimi) in posebnimi (specialno-didaktičnimi) znanji, sposobnostmi in zmožnostmi, da bo lahko kot učitelj kos zahtevam sodobnega osnovnošolskega izobraževanja na razredni stopnji, - ki bo ustvarjalen pri reševanju problemov, ki jih potrebuje v različnih kompleksnih in nepredvidljivih situacijah, ki jih prinaša vzgojno-izobraževalni proces, - ki bo sposoben svoje pedagoške ter didaktične odločitve in postopke utemeljevati z racionalnimi, strokovno in raziskovalno utemeljenimi argumenti, - ki bo prepoznaval in uspešno reševal poklicna strokovna, etična in socialna vprašanja ter dileme in bo kritičen do vzgojno-izobraževalne stvarnosti, - ki bo usposobljen za nadaljnjo poklicno rast, vključno z doktorskim študijem edukacijskih ved, - ki bo zaposljiv.

Kandidat bo s študijem pridobil naslednje splošne kompetence: - poglobljena sposobnost kritične analize, sinteze in predvidevanja rešitev in posledic, - temeljito obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, - sposobnost učinkovite uporabe znanja v praksi, - razvoj kritične in samokritične presoje, - avtonomnost v strokovnem delu, - komunikacijske sposobnosti in spretnosti, kamor sodijo tudi komunikacije v mednarodnem okolju, - etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, - kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju), - iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega in strokovnega napredovanja; - občutljivost (osveščenost) za naravno in družbeno okolje, nacionalno kulturo, dediščino, identiteto, multikulturnost in nediskriminativnost, - sposobnost za upravljanje s časom, za samostojno načrtovanje, - občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije, - razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov.

Kandidat bo s študijem pridobil naslednje predmetnospecifične kompetence: - temeljito poznavanje, razumevanje in kritično vrednotenje utemeljitev in zgodovine (razvoja) vzgojno-izobraževalnih sistemov, - poglobljena sposobnost za reševanje konkretnih pedagoških problemov z uporabo znanstveno-raziskovalnih metod in postopkov, - koherentno obvladanje temeljnega znanja, sposobnost povezovanja in kritično argumentatiranje znanja z različnih področij in aplikacije, - sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst vzgoje in izobraževanja, - razumevanje splošne strukture vzgoje in izobraževanja ter povezanosti med njenimi poddisciplinami (kurikularne teorije, specialno-pedagoška znanja ...), - poglobljeno razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih pedagoških problemov, - razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju vzgoje in izobraževanja, - učinkovita in kritična uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju vzgoje in izobraževanja, - temeljito poznavanje, razumevanje in kritična presoja razvojnih značilnosti, razlik in potreb učencev prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobij osnovne šole ter prepoznavanje učnih zmožnosti in težav, celostno pojmovanje otroka, - organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju; - poznavanje socialnih sistemov, posebej procesov v vzgoji in izobraževanju; - poznavanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega dela)m, - estetska občutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetniških področjih; - temeljito poznavanje, razumevanje in kritična utemeljitev didaktičnih značilnosti pouka v prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole na področju slovenščine, angleščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje in zmožnost medpredmetnega povezovanja, - izkazoval znanje angleščine (lingvistično, sociolingvistično, pragmatično idr.) na stopnji C1 (Skupni evropski referenčni okvir za jezike, 2011) prilagojeno za namen poučevanja tujega jezika na razredni stopnji OŠ, - pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine; - prilagajanje učno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in kulturno različnost učencev, - razvijanje tolerantnosti in fleksibilnosti v šolskem okolju, upoštevanje etičnih norm in poklicnega kodeksa, - sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki, mreže šol …), - ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov ter učinkovito razreševanje disciplinskih in drugih problemov.

V enoviti magistrski študijski program Razredni pouk se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati z opravljeno maturo oz. zaključnim izpitom, opravljenim do 1. junija 1995, izbrani glede na: • splošni uspeh pri maturi/zaključnem izpitu - 60 % točk • splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole - 40 % točk.

Prehodi med študijskimi programi so možni skladno z Zakonom o visokem šolstvu, Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Prehod med študijskimi programi je prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu. Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje ter višješolskimi študijski programi in študijskimi programi prve stopnje, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Vloge za prehod študenta oz. diplomanta, ki mora izpolnjevati pogoje za vpis v predlagani študijski program, obravnava Komisija za študijske zadeve PEF UM na predlog Oddelka za razredni pouk. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v drugi ali višji letnik enovitega magistrskega študijskega programa Razredni pouk. Pri prehodu se lahko priznavajo: 1. primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; 2. neformalno pridobljena primerljiva znanja, katera študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. V višji letnik se lahko študent vključi, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik enovitega magistrskega študijskega programa Razredni pouk. Določijo se manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij v novem študijskem programu. Na enovit magistrski študijski program Razredni pouk je možen prehod iz univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje s področja razredni pouk, magistrskih študijskih programov 2. stopnje s področja razredni pouk ter ustreznih tujih univerzitetnih in magistrskih študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program. Komisija za študijske zadeve Pedagoške fakultete UM, na predlog Oddelka za razredni pouk, obravnava vloge za vpis v ustrezni letnik in določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo končati študij v novem programu.

Študentom se v procesu izobraževanja lahko priznajo znanja in spretnosti pridobljene pred vpisom v študijski program, ki so jih kandidati pridobili s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, in katere po vsebini ter zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oz. predmetno- specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom. Priznavanje znanj in spretnosti poteka skladno s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve fakultete. Komisija za mnenje zaprosi Oddelek za razredni pouk in nosilce dotičnih predmetov, nato izda sklep, ki je v skladu s predlogom omenjenih deležnikov.

Kandidat mora za dokončanje študija zbrati vse predvidene kreditne točke (300 ECTS) iz vseh delov programa (obvezni, izbirni ipd.). Pri tem se lahko upoštevajo tudi kreditne točke, pridobljene na drugih visokošolskih zavodih doma in v tujini (mobilnost) oz. dosežene na podlagi priznanega znanja in spretnosti. Študij se zaključi z uspešnim zagovorom magistrskega dela.