Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je dne 19. 12. 2024 izdala odločbo o akreditaciji enovitega magistrskega študijskega programa »Farmacija«.

Po 85. členu Statuta UM (Uradni list RS, št. 100/2023 - UPB14 ) se študenti vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili vse s študijskim programom in statutom UM določene obveznosti. Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik, če ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti, če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil do roka, ki mu ga določi komisija. Za napredovanje v višji letnik mora študent opraviti obveznosti iz naslednjih predmetov: VPIS iz 1. v 2. letnik Za napredovanje v 2. letnik mora študent/ka opraviti študijske obveznosti, predpisane s programom in učnimi načrti v obsegu 55 KT za 1. letnik in opravljeni naslednji izpiti: Uvod v farmacijo in zakonodaja, Matematika in biostatistika, Biofizika, Biologija celice, Splošna in anorganska kemija, Anatomija s histologijo, Biokemija, Analizna kemija, Fizikalna kemija ter Uvod v biološka in biološkim podobna zdravila. VPIS iz 2. v 3. letnik Za napredovanje v 3. letnik mora študent/ka opraviti vse študijske obveznosti 1. letnika, ter tiste predpisane s programom in učnimi načrti v obsegu 55 KT za 2. letnik in opravljeni naslednji izpiti: Fiziologija s temelji patofiziologije, Mikrobiologija, Farmacevtska kemija I., Organska kemija, Farmacevtska tehnologija I., Splošna farmakologija in Fizikalna farmacija. VPIS iz 3. v 4. letnik Za napredovanje v 4. letnik mora študent/ka opraviti vse študijske obveznosti 2. letnika, ter tiste predpisane s programom in učnimi načrti v obsegu 54 KT za 3. letnik in opravljeni naslednji izpiti: Specialna farmakologija, Farmacevtska kemija II., Patologija, Farmacevtska tehnologija II., Kvantitativna in kvalitativna instrumentalna analiza, Socialna farmacija, Klinična farmacija, Stabilnost zdravil, Farmakognozija in izbirni predmet 1 in 2. VPIS iz 4. v 5. letnik Za napredovanje v 5. letnik mora študent/ka opraviti vse študijske obveznosti 3. letnika, ter tiste predpisane s programom in učnimi načrti v obsegu 54 KT za 4. letnik in opravljeni naslednji izpiti: Klinična biokemija, Analiza in nadzor zdravil, Klinična farmakologija, Farmakoterapija I., Farmakoterapija II., Nutracevtiki in funkcionalna prehrana, Industrijska farmacija in izbirni predmeti 5-8.

Enovit magistrski študijski program Farmacija nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Bodoči diplomanti programa farmacija bodo študij zaključili z vsemi potrebnimi kompetencami, ki jim omogočajo opravljanje strokovnega izpita in s tem pridobitev neposredno možnost zaposlitve v javnih zavodih lekarn in v zasebnih lekarnah. Zaradi komplementarnosti z drugimi programi, kot so kemija kemijsko inženirstvo, splošna medicina, dentalna medicina, zdravstvena nega itd., ter vpetosti v klinično okolje (npr. UKC MB, idr.) in na podlagi tesnega sodelovanja obeh fakultet s farmacevtsko industrijo (Lek d.d., Marifarm d.o.o.), bodo diplomanti programa imeli možnost zaposlovanja na vseh omenjenih področjih. Dodatne zaposlitvene možnosti bodo lahko iskali tudi širše, saj bodo pridobljene kompetence primerne za delo še v drugih panogah povezanih s vsebino programa kot so diagnostični laboratoriji, nacionalni laboratoriji za varovanje zdravja, klinično usmerjene razvojne inštitucije in druga podjetja, ki so aktivna na področju zdravstva.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov so javno objavljeni ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM (hhttps://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/20230930_Statut-Univerze-v- Mariboru-uradno-precisceno-besedilo-UPB-14.pdf) ter Pravilnikom preverjanju in ocenjevanju znanja na UM s spremembami in dopolnitvami (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-preverjanju-in- ocenjevanju-znanja-na-Univerzi-v-Mariboru-stev.-A4-2009-41-AG-uradno-precisceno-besedilo-UPB1.pdf), ki sta javno objavljena. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so na portalu moja.UM pod posamezni študijski program: https://moja.um.si/studijski- programi/Strani/default.aspx?jezik=S . V vsakem opisu predmeta je natančno definiran način ocenjevanja in obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih predmetov. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študenti so ob pričetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega procesa in evalvacijo programa se ustrezno dopolnjujejo učni načrti, kjer se posodablja literatura, načini ocenjevanja, poučevanja. Prav tako se glede na trende in novosti uvajajo novi izbirni predmeti. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa daje študentom povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Analiza izpitov za posamezno študijsko leto je vključena tudi pri pripravi samoevalvacijskega poročila, predhodno pa analizo izpitov obravnava tudi Komisija za študijske zadeve ter Senat MF, v katerega so vključeni tudi študenti. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate lahko vnese izvajalec izpita, ki ima dostop do seznama prijavljenih na izpit ali pa vnos v uradno evidenco opravi referat v roku 2 delovnih dni po prejemu izpolnjenega in s strani izvajalca podpisanega zapisnika o izpitu. Zapisniki o izpitu se odlagajo v študentov osebni karton ali v posebne evidence z rezultati izpitov. Rezultati in ocene pisnih izpitov se objavijo na e-oglasni deski MF UM, in sicer najkasneje 8 dni po pisnem izpitu, upoštevajoč zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Senat Univerze v Mariboru je sprejel tudi priporočeno enotno ocenjevalno lestvico s podrobnejšimi opisi posameznih ocen, ki je dosegljiva na tem naslovu: https://moja.um.si/student/Documents/Predlog%20ocenjevalne%20lestvice_oktober_2014.docx Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto, in sicer so razdeljeni so na tri izpitna obdobja: - Zimsko izpitno obdobje - Poletno izpitno obdobje - Jesensko izpitno obdobje

Temeljni cilji študijskega programa Farmacija so: 1. pridobivanje zaokroženega znanja, razvijanje sposobnosti in spretnosti za razumevanje in uporabo znanstvenih spoznanj ter strokovno-teoretičnega in praktičnega znanja v praktičnem okolju ter razvijanje sposobnosti za raziskovalno delo s širšega področja farmacevtskih in povezanih znanosti; 2. pripraviti bodoče diplomante za prevzemanje odgovornosti pri vodenju najzahtevnejših delovnih sistemov in procesov, zmožnost reševanja problemov v novih ali neobičajnih razmerah, v širših ali več-disciplinarnih kontekstih povezanih s farmacijo; 3. da bodoči diplomant po zaključku študija zmore razvijati kritično refleksijo, oblikovati ter ustrezno prenesti informacije pri vodenju skupinskega dela, tudi v interdisciplinarnih ekipah, ki zajemajo strokovnjake z različnih področij zdravstva, naravoslovja, kot tudi družboslovnih in humanističnih ved, ko gre za širši kontekst zdravstvene oskrbe in/ali razvoja ter proizvodnje novih zdravil.

Študenti farmacije bodo s študijem razvili splošne kompetence, ki bodo prenosljive tudi na druga sorodna (npr. kemija in kemijska tehnologija, farmacevtsko inženirstvo) ali na videz manj povezana področja (npr. organizacijske vede in humanistika). Slednje se zrcalijo preko predvidenih pridobljenih veščin in spretnosti ter odnosa do sočloveka. Tako bodo v okviru študija in praktičnega izobraževanja študenti pridobili: - strokovno znanje s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov; - usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso ter prepoznavo nadaljnje potrebe po izobraževanju; - reševanje strokovnih in delovnih nalog učinkovito in korektno, na organiziran način, tudi z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod; - sledenje sistemom na delovnem mestu, npr.: standardizirani postopki, protokoli, predpisi, zagotavljanje sistema kakovosti; - prepoznavanje in definiranje težav pri delu z vključevanjem v reševanje in podajo možnih načinov rešitev; - razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, kooperativnost in delo v skupini (vključno z interdisciplinarnimi ekipami strokovnjakov različnih strok s področja zdravstva, naravoslovja, ter tudi družboslovja); - učinkovito in vljudno komuniciranje z uporabniki različnih področij; - strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju najzahtevnejšega dela in spoštovanje zaupnosti; - čut za sočloveka v zdravju in bolezni, vključno z razumevanjem vpliva različnih socialnih in ekonomskih okoliščin na položaj v družbi. Poudarek študijskega programa je na: - pridobivanju teoretičnih in praktičnih znanj, analize znanj in sinteze; - razvoju komunikacijskih sposobnosti; - delu v mednarodnem okolju; - uporabi interdisciplinarnih povezav v reševanju kompleksnih problemov; - etični zavezanosti poklicu in profesionalni etiki ter - pridobivanju znanja s področja etike v farmaciji in širše v zdravstvu.

Pridobljene predmetno-specifične kompetence bodočega diplomanta so v skladu z zahtevami direktive 2024/782/EU, in odražajo potrebe sodobnega strokovnjaka s področja farmacije. Kompetence, ki jih bodo pridobili bodoči diplomanti farmacije, bodo ključne za uspešen prenos pridobljenega znanja v prakso, to je v lekarnah, kliničnem okolju ali razvojno-raziskovalnih laboratorijih. Kot je določeno v direktivi 2024/782/EU osebe s kvalifikacijami farmacevta »so specializirani strokovnjaki na področju zdravil«. Zato bo usposabljanje študentov v okviru tega študijskega programa zagotovilo pridobitev naslednjih ključnih predmetno-specifičnih kompetenc, znanj in veščin: - poznavanje osnovnih ved, ki so temelji farmacije, kot so biologija rastlin in živali, fizika, splošna in anorganska kemija, organska kemija, analizna kemija, splošna in uporabna biokemija, anatomija, fiziologija, strokovna terminologija, mikrobiologija, farmakognozija, (bio)farmacevtska tehnologija, toksikologija, zakonodaja, genetika in farmakogenomika, socialna farmacija, lekarniška dejavnost in farmakoekonomika; - osnovna znanja in praktične veščine za kvalitetno izvajanje farmacevtske oskrbe pri zdravljenju v bolezni z zdravili in medicinskimi pripomočki ter pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju bolezni, kar vključuje znanja o farmakologiji in farmakoterapiji, klinični farmaciji, klinični biokemiji, patologiji, imunologiji, klinični prehrani, klinični farmakologiji, javnemu zdravji ter farmacevtski skrbi; - temeljito poznavanje zdravil in snovi, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo, kar vključuje znanja on farmacevtski kemiji, analizi in nadzoru, kakovosti zdravil, industrijski farmaciji in razvoju nutracevtikov oz. prehranskih dopolnil; - razumevanje procesov sodobnih tehnologij v farmacevtski praksi, kot so fizikalno, kemijsko, biološko in mikrobiološko preizkušanje zdravil, vključno z znanji o nadzoru kakovosti in stabilnosti zdravil; - celovito razumevanje presnove in učinkov zdravil ter delovanja strupenih snovi in njihove uporabe, kar zajema področje farmakologije s toksikologijo, - sposobnost kritične in z dokazi podprte analize znanstvenih podatkov v povezavi z zdravili preko poznavanja iskanja ustreznih informacij in dokazov, njihovo kritično presojo, ter oceno socio-ekonomskih vidikov zdravljenja, kar vključuje znanja s področij biomedicinske informatike in socialne farmacije; - poznavanje etičnih in pravnih vidikov farmacevtske prakse ter sposobnost upoštevanja strokovnih standardov in zakonodaje v procesu odločanja in delovanja, kar zajema poznavanje aktualne nacionalne in evropske zakonodaje; - poznavanje preventivnih programov s področja lekarniške dejavnosti in promocije zdravja prek poznavanja lekarniške ter bolnišnične farmacije; - razumevanje znanstvenih metod in zavedanje pomena stalnega strokovnega izpopolnjevanja z vključevanjem v strokovno in znanstveno-raziskovalno delo; - znanje priprave magistralnih pripravkov in galenskih izdelkov (tudi pod posebnimi pogoji izdelave), kar omogoča lekarniška praksa; - ustrezno znanje o klinični farmaciji in farmacevtski skrbi ter veščine za njuno praktično uporabo; - ustrezno znanje in veščine na področju javnega zdravja ter njegovih posledic za promocijo zdravja in obvladovanje bolezni; - ustrezno znanje in veščine na področju interdisciplinarnega in večdisciplinarnega sodelovanja, medstrokovnega delovanja in komuniciranja; - ustrezno znanje o informacijski in digitalni tehnologiji ter veščine za njuno praktično uporabo. Glede na direktivo 2024/782/EU bo diplomantu tega študijskega programa z omenjenim zagotovljena formalna kvalifikacija, s čemer mu pripada pravica dostopa do naslednjih dejavnosti (ob upoštevanju morebitnih dodatnih zahtev po poklicnih izkušnjah): - priprava farmacevtske oblike zdravil; - izdelava in preizkušanje zdravil; - preizkušanje zdravil v laboratoriju za preizkušanje zdravil; - skladiščenje, hramba in distribucija zdravil v prodaji na debelo; - priprava, preizkušanje, skladiščenje in dobava zdravil v javnih lekarnah; - priprava, preizkušanje, shranjevanje in izdajanje zdravil v bolnišnicah; - sodelovanje v procesu zdravljenja, ki poteka pod nadzorom zdravnika in svetoval pri samozdravljenju in izvajanju farmacevtske skrbi (presoja o resnosti bolnikovih težav, odločanje o vrsti svetovanja); - izvajanje vseh dejavnosti, ki vključujejo preventivo, izvedbo in kontrolo lekarniške dejavnosti; - obveščanje in svetovanje o zdravilih.

a) Kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je opravil: - poklicno maturo v srednješolskem programu farmacevtski tehnik in izpit iz predmeta splošne mature kemija ali fizika ALI - poklicno maturo v srednješolskem programu kemijski tehnik in izpit iz predmeta splošne mature biologija ALI - poklicno maturo v srednješolskem programu veterinarski ali kozmetični tehnik in izpit iz predmeta splošne mature fizika. Izbrani predmet splošne mature ne sme biti predmeti, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi. c) Kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Merilo: kandidati iz točke a) izbrani glede na: • splošni uspeh pri splošni maturi (40 % točk), • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk), • uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi: biologija, biotehnologija, fizika ali kemija (20 % točk); Merilo: kandidati iz točke b) pa glede na: • splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk), • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk), • uspeh pri predmetu splošne mature (20 % točk). Merilo: Kandidati iz točke c) pa glede na : • splošni uspeh pri zaključnem izpitu (40 %), • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 %), • uspeh iz enega od predmetov na zaključnem izpitu: biologija, biotehnologija, fizika ali kemija ali v zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet predaval (20 % točk).

Prehodi med programi so mogoči v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Po merilih za prehode se v EMAG študijski program Farmacija lahko vpiše kandidat, ki prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oz. učnih izidov in se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Vpiše se lahko tisti, ki: 1. izpolnjuje pogoje za vpis v 1. letnik enovitega magistrskega študijskega programa Farmacija, to je: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je opravil: - poklicno maturo v srednješolskem programu farmacevtski tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta kemija ali fizika; - poklicno maturo v srednješolskem programu kemijski tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta biologija; - poklicno maturo v srednješolskem programu veterinarski ali kozmetični tehnik in izpit iz maturitetnega predmeta fizika. Izbrani maturitetni predmeti ne smejo biti predmeti, ki jih je kandidat že opravil pri poklicni maturi. c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. 2. Je uspešno zaključil prvi letnik iste stopnje študija na programu s področja medicine, dentalne medicine ali farmacije (vseh 60 ECTS), Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih UM št. 012-2019-2, fakulteti posredovati: • vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na UM, • potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih s pridobljenimi ocenami in številom kreditnih točk, • potrjene učne načrte, po katerih je pridobljeno znanje, • potrdilo o plačilu postopka. Merilo: Kandidati iz točke a) izbrani glede na: • splošni uspeh pri splošni maturi (40 % točk), • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk), • uspeh iz enega od predmetov pri splošni maturi: biologija, biotehnologija, fizika ali kemija (20 % točk); Merilo: Kandidati iz točke b) pa glede na: • splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk), • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk), • uspeh pri maturitetnem predmetu (20 % točk). Merilo: Kandidati iz točke c) pa glede na : • splošni uspeh pri zaključnem izpitu (40 %), • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 %), • uspeh iz enega od predmetov na zaključnem izpitu: biologija, biotehnologija, fizika ali kemija ali v zadnjem letniku srednje šole, ko se je predmet predaval (20 % točk). Merilo: Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu.

Študentom se v procesu izobraževanja lahko prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki so pridobljena pred vpisom: - formalno pridobljena so tista znanja in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo v okviru vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih institucij in jih izkazujejo z različnimi javno veljavnimi spričevali in diplomami in kandidatom dajejo javno veljavno stopnjo izobrazbe ali kvalifikacijo. - neformalno pridobljena so tista znanja in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo v vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih institucijah ali zunaj njih, izkazujejo pa jih s potrdili o usvojenem znanju ali veščinah (tečaji, delavnice, seminarji ipd.). Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na enovitem magistrskem študijskem programu Farmacija. Postopek priznavanja poteka na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2 https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf

Za dokončanje študija mora študent/ka enovitega magistrskega študija Farmacija opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 300 ECTS. Pogoj za dokončanje študija je uspešno opravljeno praktično usposabljanje v okviru Lekarniške prakse; študent/ka mora opraviti tudi raziskovalno delo za magistrsko nalogo, le-to napisati in zagovarjati pred komisijo, ki jo imenuje dekan Medicinske fakultete UM.