Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h člena in sedmega odstavka 51. p člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odločba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. členom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 25. seji 21. 4. 2011 podelil akreditacijo študijskemu programu druge stopnje Prevajanje in tolmačenje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.

Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 57 ECTS. Pogoji za ponavljanje letnika, podaljšanje statusa študenta in izredno napredovanje so določeni s Statutom UM.

Študijski program 2. stopnje Prevajanje in tolmačenje nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Visoko strokovno usposobljeni prevajalci in prevajalke so v slovenskem in evropskem prostoru izjemno iskan kader. Ker je angleščina lingua franca v evropskem in svetovnem prostoru, to še posebej velja za prevajalce in tolmače z jezikovno kombinacijo angleščina-slovenščina, zaradi bližine z nemškim in madžarskim govornim prostorom pa to velja tudi za prevajalce in tolmače z jezikovno kombinacijo nemščina-slovenščina ter madžarščina-slovenščina. Ti se tako lahko zaposlijo doma kot uslužbenci v javnem sektorju, pa tudi v zasebnem, npr. v prevajalskih agencijah, podjetjih, ministrstvih, drugih javnih institucijah, nacionalnih in mednarodnih organizacijah itd. Prevajalci in tolmači se lahko prav tako zaposlijo v svobodnem poklicu. Potreba po prevajalcih in tolmačih pa je tudi izjemno velika v institucijah Evropske unije, kjer se predvsem angleščina in nemščina uporabljata kot glavna delovna jezika. Enopredmetni študijski program druge stopnje Prevajanje in tolmačenje omogoča diplomantom, da pridobijo strokovne kompetence na področju prevajanja ali tolmačenja. Hkrati pridobijo študenti še vrsto drugih splošnih kompetenc, ki jim omogočajo različne možnosti zaposlitve, predvsem v povezavi s še enim študijskim predmetom ali s premišljenim izborom izbirnih predmetov ali z dodatnim izobraževanjem. Študentje bodo lahko po končanem študiju opravljali dela prevajalca ali tolmača v prevajalskih agencijah doma in v tujini, v državnih ustanovah, evropskih in mednarodnih organizacijah. Prav tako pa bodo lahko opravljali različna dela v medijih (poročevalci, moderatorji, napovedovalci …), v založbah (uredniki …), v turizmu, sodelovali v oglaševanju (zaradi medkulturnih znanj …), lektorirali leposlovna, strokovna in znanstvena besedila v slovenskem in nemškem jeziku, lahko bodo predstavniki za stike z javnostmi (komunikacijske kompetence, retorika …) v ustanovah znotraj družbenih in gospodarskih dejavnosti, sestavljali besedila za naročnike, svetovali glede jezikovne politike v agencijah, podjetjih, ustanovah, korespondenti v različnih podjetjih in/ali kulturni delavci v širšem smislu (kritik, strokovni sodelavec v knjižnicah, muzejih, galerijah in drugih ustanovah, kjer je potrebno poznavanje jezika in kulture nemško govorečih dežel).

Predmetnik je sestavljen iz skupnih obveznih in izbirnih predmetov, ki so med seboj vertikalno in horizontalno povezani. Obvezni predmeti so zbrani pod naslednjimi sklopi: Skupni predmeti, Smer – Prevajanje in Smer – Tolmačenje. Skupni predmeti so skupni obema študijskima smerema ter vsem jezikovnim usmeritvam in so horizontalno in vertikalno povezani z vsemi drugimi predmeti v predmetniku. Ti predmeti so namenjeni pridobivanju jezikovne in prevodoslovne kompetence ter ponujajo predavanja in seminarje na področju slovenskega jezika, jezikoslovja, prevodoslovja medkulturne komunikacije in pisanja magistrske naloge. Omenjeni sklop obsega sedem predmetov, in sicer Seminar iz prevodoslovja – izbrana poglavja, Medkulturna komunikacija, Jezik in kultura z vidika kognitivnih in drugih sodobnih jezikoslovnih teorij, Slovenščina kot jezik stroke I, Slovenščina kot jezik stroke II, Slovenščina kot jezik stroke III in Magistrski seminar. Seminar iz prevodoslovja – izbrana poglavja, ponuja v poglobljeni obliki ključna in najsodobnejša prevodoslovna vedenja, Medkulturna komunikacija obravnava temeljne komunikacijske teorije ter teorije kulture in medkulturnosti, Slovenščina kot jezik stroke I, II in III, ponujajo vpogled v slovenski jezik v stroki (tako pregled družboslovnih in humanističnih kot tudi naravoslovnih besedil). Magistrski seminar v četrtem semestru je namenjen poglobljenejšemu strokovnemu in znanstvenemu delu, ki bo privedlo do zaključka študija z magistrskim delom. Študijska smer – Prevajanje in študijska smer – Tolmačenje obsegata predmete, ki ponujajo teoretična vedenja in zmožnosti s področja prevodoslovja in tolmačeslovja in so kot takšni vsakokrat zastavljeni dvostopenjsko (npr. Tolmačenje – teoretski in uporabni vidiki I ter Tolmačenje – teoretski in uporabni vidiki II). Prva stopnja je namenjena predstavitvi teoretičnih prvin prevodoslovja, ki usmerjajo uspešne strategije prevajanja in tolmačenja ter uzaveščajo postopke kulturno pogojene jezikovne pretvorbe iz jezika A v B in obratno. Na drugi stopnji pa študenti poleg predstavitve zadevnih vsebin opravijo poglobljeno analizo, sintezo in refleksijo omenjenih vedenj. Skupna sklopa obeh študijskih smeri pa omogočata tudi pridobivanje praktičnih znanj zaradi verifikacije omenjenega teoretskega vedenja (Prevajalska praksa I/a, Prevajalska praksa II/n, Prevajalska praksa I/m, Tolmaška praksa I/a, Tolmaška praksa II/n, Tolmaška praksa II/m), kjer se študenti seznanijo s praktičnim delom prevajalca in tolmača v realnih okoliščinah. Predmeti, ki niso skupni posamezni študijski smeri, so zbrani v sklopih posamezne jezikovne usmeritve, in sicer Angleščina, Nemščina in Madžarščina, ter zajemajo zaokroženo znanje vseh ravni prevajanja in tolmačenja v teoretičnem in praktičnem smislu. V prvem letniku je v tem sklopu pet predmetov, v drugem pa štiri. Predmetnik vključuje tudi sklop izbirnih predmetov za vsako jezikovno usmeritev, ki zajemajo zaokroženo znanje vseh ravni prevajanja in tolmačenja v praktičnem smislu. Vsi sklopi so sestavni del predmetnika v vseh letnikih. Omenjeni sklopi torej zagotavljajo pridobivanje poglobljenega znanja, poleg obveznih predmetov lahko študentje glede na svoje preference in interese izberejo v vsakem letniku po en izbirni predmet iz nabora in tako s skupno dvema predmetoma v dvoletnem študiju poglobijo svoje znanje na izbranih področjih. Ponujeni koncept je premišljen, saj zagotavlja študentom po eni strani 10 % izbirnost, po drugi strani pa z obveznimi predmeti vzpostavi uravnovešenost potrebnih temeljnih znanj.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM (https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Statut%20Univerze%20v%20Mariboru%20(NPB%202).pdf) TER Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM (https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf), ki sta javno objavljena. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu on potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/). Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Enopredmetni drugostopenjski študijski program Prevajanje in tolmačenje se glede na opredelitev znanstveno-raziskovalne vsebine uvršča med humanistične vede. Vloga programa v razvoju države izhaja v prvi vrsti iz same narave prevodoslovja kot humanistične vede in se kaže kot odgovor na rastoče globalizacijske procese v sodobni družbi: na eni strani študijski program uzavešča slovenščino kot materni, državni, uradni jezik ter njegovo vlogo kot temeljne prvine nacionalne identitete. Študijski program omogoča ožje specializiran magistrski študij, v katerem se študenti usposabljajo za prevajalski in tolmaški poklic. Potreba po oblikovanju programa izhaja iz vloge in položaja prevajalca in tolmača v sodobni družbi in iz intenzivnih stikov med posameznimi govornimi prostori na mnogih področjih kot so politika, gospodarstvo, pravo, sodelovanje v EU in drugih mednarodnih organizacijah ipd. Globalizacija in s tem povezane družbene spremembe so v preteklih letih spremenile področje in način dela prevajalcev in tolmačev. Prevajanje in tolmačenje je postala visoko kompleksna dejavnost, ki se odvija v raznovrstnih prevajalskih in tolmaških okoljih. Zaradi tega je širši cilj študijskega programa naravnan tako, da študentom ponuja tako poglobljeno znanstveno kot tudi praktično naravnano izobrazbo, njegov ožji cilj pa je posredovanje znanja s področja prevajanja in/ali tolmačenja iz angleškega, nemškega, madžarskega in hrvaškega jezika v slovenski jezik in iz slovenskega jezika v omenjene jezike. Cilj študijskega programa je, da študenti v času študija usvajajo teoretična znanja s področja prevodoslovnih, jezikoslovnih in kulturnospecifičnih vsebin, povezanih z aktualnimi vprašanji slovenščine kot maternega jezika. S tem je povezan nadaljnji cilj študijskega programa, da se diplomanti pripravijo na samostojno ter poglobljeno znanstveno delo v okviru morebitnega doktorskega študija. Vsa doslej omenjena znanja pa predstavljajo tudi pomemben temelj za nadgradnjo z znanjem s področja prevajanja in tolmačenja, ki predstavlja temeljni cilj študijskega programa. Slednje obsega posebna znanja, spretnosti in veščine, ki jih prinaša usmerjeno delo z maternim in izbranim tujim jezikom/izbranima tujima jezikoma ob upoštevanju sodobnih protistavnih metod poučevanja jezikov, pragmatičnih dimenzij njihove rabe in seveda intenzivno urjenje sporočanjskih zmožnosti in prenosa, t.j. znanje o metodah in strategijah pri prevajanju ter uspešnih ubeseditvenih strategijah v vsakokratni ciljni jezik pri tolmačenju. Nadaljni cilj študijskega programa je usposobiti diplomante za interdisciplinarno delo, saj spodbuja raziskovalno dejavnost študentov na področju prevodoslovja ter strokovno kritičnost, zagotavlja nabiranje praktičnih znanj na področju prevajanja in tolmačenja, spodbuja iniciativnost in samostojnost študentov ter omogoča izoblikovanje profesionalnosti ter etično odgovornega ravnanja študentov. Cilj študijskega programa je usposobiti študente tudi za delo izven področja prevajanja in tolmačenja. Študijski program jim namreč omogoča tudi pridobitev posebnih vedenj, ki so potrebna za delovanje v pestrem kulturnem spletu sodobnega sveta. Pri tem gre za delo kot je npr. lektoriranje, uredniško delo, pisanje besedil v tujem jeziku itd. Pri tem igrajo pomembno vlogo izbirni predmeti, ki izostrujejo specifična znanja s področja jezikoslovnih disciplin, književnosti ter kulturnih posebnosti ves štirih govornih prostorov in gospodarstva, prava ter mednarodnih organizacij, saj so temeljna žarišča novih znanj in odkritij prav na stičišču posameznih disciplin in ved. Nadaljni cilj študijskega programa je omogočiti študentom, da se lahko usposobijo za prevajanje in tolmačenje tudi znotraj enega samega tujega jezika in da lahko izberejo študij prevajanja in tolmačenja za hrvaški jezik. Omenjeni možnosti predstavljata posebnost drugostopenjskega študijskega programa Prevajanje in tolmačenje v slovenskem prostoru. Temeljni cilj študijskega programa je torej usposobiti široko razgledane diplomante, ki so zaradi vključenih znanstvenih in specifičnih vsebin usposobljeni za samostojno delo na področju prevodoslovja, prevajanja in tolmačenja hkrati pa tudi izven tega na različnih področjih tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu.

Diplomanti enopredmetnega drugostopenjskega študijskega programa Prevajanje in tolmačenje pridobijo širok razgled po stroki. Pridobljene ključne splošne kompetence jim zagotavljajo prenosljive in široko uporabne socialne in tehnične kompetence. Vsebine, ki so vključene v študijski program, diplomante usposobijo za avtonomno učenje in izpopolnjevanje, kar je za prevajalce in/ali tolmače bistvenega pomena pri vstopu na trg in tamkajšnjem obstanku. Diplomanti prav tako razvijajo zmožnost za predvidevanje rešitev, analize in sinteze ter za interdisciplinarno povezovanje vsebin in prenos teoretičnega znanja v prakso. Utrdijo se njihove sposobnosti za vseživljenjsko učenje. Nadalje so zavezani profesionalni etiki, razvijejo komunikacijske sposobnosti za strpen in korekten strokoven diskurz, pridobijo socialne kompetence (povezovanje pri lastnem strokovnem delu, oblikovanje sposobnosti konstruktivnega sodelovanja pri delu v skupini in za sodelovanje pri delu med skupinami, odgovornost) ter tehnične kompetence (uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije, raziskovanje). Obvladajo raziskovalne metode prevodoslovja ter razumejo in uporabljajo analitično in sintetično mišljenje, ki je pomembno za razumevanje pisnih in govorjenih strokovnih besedil v maternem in tujem jeziku. Sestavni del programa je tudi praktično izobraževanje v delovnem okolju prevajalca in/ali tolmača.

Predmetnospecifične kompetence zagotavljajo usposobljenost študentov za kvalitetno strokovno svetovalno in samostojno delo na področju prevajanja in tolmačenja za slovenščino, nemščino, angleščino, madžarščino in hrvaščino, jih pripravljajo za nadaljnjo stopnjo študija in motivirajo za zmožnost samostojnega vseživljenjskega učenja. Predmetno-specifične kompetence, ki jih študenti pridobijo, lahko razdelimo na raziskovalne, splošne predmetnospecifične, medkulturne kompetence, kompetence na področju prevajanja in tolmačenja ter informacijske tehnologije. Raziskovalne kompetence: zmožnost iskanja ter uporabe znanstvene literature, sposobnost samostojnega organiziranja in pridobivanja znanj in vedenj, sposobnost ana predvidevanja rešitev in posledic, samostojno presojanje in oblikovanje zahtevnejših strokovnih in znanstvenih vednosti. Splošne predmetnospecifične kompetence: vključevanje pridobljenih vedenj za reševanje problemov, zlasti takih, ki nastajajo v medkulturnih sporazumevalnih razmerah, prenos teoretskih komunikacijskih in prevodoslovnih modelov v razumevanje in njihovo reševanje na primerih dobre prakse, razumevanje jezikovne komunikacije kot situacijsko, socialno in kulturno pogojene interaktivne dejavnosti, sposobnost povezovati usvojena vedenja z novimi in jih vključiti za reševanje problemov v novih situacijah, usposobljenost za samostojno delo in delo v skupini, sposobnost socialne interakcije za reševanje kompleksnih strokovnih problemov, zmožnost uporabe uspešnih sporočevalnih strategij (pisno in ustno izražanje) v maternem in tujih jezikih, uspešno ustno in pisno komuniciranje v strokovnem (tujem) jeziku na višji ravni. Medkulturne kompetence: občutljivost za kulturno pogojene različnosti, občutek za spoznavno in kulturno pridobljene estetske in etične vrednote ter pluralnost, sposobnost razumevanja zgodovinsko utemeljene kompleksnosti posameznih družbenih pojavov, poznavanje in razumevanje procesov medjezikovnega ali medkulturnega posredovanja, okvirna analiza in vrednotenje posameznih segmentov slovenske in tujejezične kulturne zgodovine. Kompetence na področju prevajanja in tolmačenja: reševanje prevajalskih in tolmaških problemov v soočanju z realnimi zahtevami, zmožnost analize različnih besedilnovrstnih slogov za izboljšanje prevajalskih/tolmaških procesov, uzaveščanje in utemeljevanje prevajalskih odločitev znotraj in zunaj strokovnih krogov, uveljavljanje etičnih vprašanj prevajanja/tolmačenja, upoštevanje pravic in dolžnosti pri izvedbi uspešnega prevajalskega ali tolmaškega procesa od sprejema naročila do oddaje prevoda ali tolmaškega nastopa, uporaba temeljnih in specializiranih jezikovnih priročnikov, zmožnost prevajanja/tolmačenja splošnih, književnih in strokovnih besedil, uporaba ustreznih prevajalskih strategij ter prevajalskih orodij in tolmaških strategij ter tehničnih sredstev (kabine za tolmačenje). Kompetence na področju informacijske tehnologije: strokovna in informacijska pismenost, uporaba informacijske tehnologije (poznavanje metod in postopkov za pridobivanje in obdelavo lingvističnih in drugih za prevajalski proces potrebnih informacij na svetovnem spletu), oblikovanje dokumentov in spletnih strani, oblikovanje in obdelovanje podatkovnih baz, obvladovanje prevajalskih orodij in tehničnih sredstev za tolmačenje.

V študijski program 2. stopnje Prevajanje in tolmačenje se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: Prevajalstvo in tolmačenje vertikalno ustreznih jezikovnih smeri: angleščina/nemščina/madžarščina/hrvaščina (0231). 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 12 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti na izbrani jezikovni usmeritvi: Prevajanje – Tolmačenje: Lektorat iz prevajanja 3 (3 ECTS), Uvod v simultano in konsekutivno tolmačenje (3 ECTS), Slovenski jezik za nesloveniste 1 (3 ECTS), Slovenski jezik za nesloveniste 3 (3 ECTS). Prevajanje – Prevajanje: Lektorat iz prevajanja 3 (prva jezikovna usmeritev; 3 ECTS), Lektorat iz prevajanja 3 (druga jezikovna usmeritev; 3 ECTS), Slovenski jezik za nesloveniste 1 (3 ECTS), Slovenski jezik za nesloveniste 3 (3 ECTS). Tolmačenje – Tolmačenje: Uvod v simultano in konsekutivno tolmačenje (prva jezikovna usmeritev; 3 ECTS), Uvod v simultano in konsekutivno tolmačenje (druga jezikovna usmeritev; 3 ECTS), Slovenski jezik za nesloveniste 1 (3 ECTS), Slovenski jezik za nesloveniste 3 (3 ECTS) 3. 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 12 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti na izbrani jezikovni usmeritvi: Prevajanje – Tolmačenje: Lektorat iz prevajanja 3 (3 ECTS), Uvod v simultano in konsekutivno tolmačenje (3 ECTS), Slovenski jezik za nesloveniste 1 (3 ECTS), Slovenski jezik za nesloveniste 3 (3 ECTS). Prevajanje – Prevajanje: Lektorat iz prevajanja 3 (prva jezikovna usmeritev; 3 ECTS), Lektorat iz prevajanja 3 (druga jezikovna usmeritev; 3 ECTS), Slovenski jezik za nesloveniste 1 (3 ECTS), Slovenski jezik za nesloveniste 3 (3 ECTS). Tolmačenje – Tolmačenje: Uvod v simultano in konsekutivno tolmačenje (prva jezikovna usmeritev; 3 ECTS), Uvod v simultano in konsekutivno tolmačenje (druga jezikovna usmeritev; 3 ECTS), Slovenski jezik za nesloveniste 1 (3 ECTS), Slovenski jezik za nesloveniste 3 (3 ECTS) 4. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: Prevajalstvo in tolmačenje vertikalno ustreznih jezikovnih smeri: angleščina/nemščina/madžarščina/hrvaščina (0231). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 10–20 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 6. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: Prevajalstvo in tolmačenje vertikalno ustreznih jezikovnih smeri: angleščina/nemščina/madžarščina (0231). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 10–20 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Prevajanje in tolmačenje se upošteva: 1. Uspeh pri predhodnem študiju (povprečna ocena študija je aritmetična sredina ocen posameznih predmetov in diplomskega dela, če je slednje predvideno v predhodnem študijskem programu; če diplomsko delo ni predvideno v predhodnem študijskem programu, je povprečna ocena študija aritmetična sredina ocen posameznih predmetov): 50 %. 2. Uspeh pri preizkusu prevajalskih in/ali tolmaških sposobnosti iz izbranega tujega jezika: 50 %. a. Smer Tolmačenje/Tolmačenje povprečne ocene iz preizkusa tolmaških sposobnosti na obeh izbranih jezikovnih smereh. b. Smer Prevajanje/Prevajanje povprečne ocene iz preizkusa prevajalskih sposobnosti na obeh izbranih jezikovnih smereh. c. Smer Prevajanje/Tolmačenje povprečne ocene iz preizkusa prevajalskih in tolmaških sposobnosti na izbrani jezikovni smeri. Diplomantom študijskih programov prve stopnje Medjezikovne študije, Prevodoslovne študije in Prevajalske študije se namesto preizkusa znanja slovenskega jezika upošteva povprečna ocena pri predmetih Slovenski jezik za nesloveniste 2 ter Slovenski jezik za nesloveniste 3; namesto preizkusa tolmaških sposobnosti se upošteva ocena na izbrani jezikovni smeri pri predmetu Uvod v simultano in konsekutivno tolmačenje; namesto preizkusa prevajalskih sposobnosti pa se upošteva ocena na izbrani jezikovni smeri pri predmetu Lektorat iz prevajanja 3.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na drugostopenjskem magistrskem študijskem programu Prevajanje in tolmačenje se študentom lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 10 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti po predvidenem magistrskem študijskem programu Prevajanje in tolmačenje. Na podlagi individualnih vlog študentov o strokovni primernosti priznanih znanj in spretnosti odloča Oddelek za prevodoslovje. Znanja, pridobljena v okviru vseživljenjskega izobraževanja s področja angleškega, nemškega, madžarskega in slovenskega jezika in književnosti, se priznajo v celoti brez omejitve skupnega števila ECTS, v kolikor so predmeti v skladu s predmetnikom študija druge stopnje in/ali v skladu z določenimi dodatnimi študijskimi obveznostmi. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti, ki se študentom priznavajo na podlagi raziskovalnih nalog, znanstvenih člankov v priznanih znanstvenih revijah, strokovnih elaboratih, pridobljenih pred vpisom v program, bo Filozofska fakulteta obravnavala v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Komisija za mnenje zaprosi Oddelek za prevodoslovje ter nato izda sklep, ki je v skladu s predlogom Oddelka za prevodoslovje.

Študent opravi enopredmetni študijski program, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti v obsegu 120 ECTS. Študent mora opraviti vse izpite ter pripraviti in zagovarjati magistrsko delo v okviru magistrskega seminarja, kot ga določa predmetnik.