Študijski program je bil potrjen na Senatu FERI dne 5. 10. 2006, na Senatu UM dne 17. 10.2006 in sprejet na Svetu za visoko šolstvo RS dne 8. 12. 2006. Senat FERI je dne 26. 10. 2012 in Senat UM je dne 18. 12. 2012 sprejel vlogo za ponovno akreditacijo študijskega programa. Svet Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu je dne 20. 3. 2014 sprejel odločbo s katero podaljšuje akreditacijo študijskega programa.

Pogoji za napredovanje v 2. letnik: Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere najmanj 54 točk ECTS. Pogoji za napredovanje v 3. letnik: Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse izpite 1. letnika in če zbere še najmanj 54 točk ECTS z opravljenimi izpiti 2. letnika. Pogoje za napredovanje pod izrednimi pogoji ter pogoje za ponavljanje opredeljuje Statut UM https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Statut-Univerze-v-Mariboru-uradno-precisceno-besedilo-UPB-13.pdf

Univerzitetni študijski program 1. stopnje Medijske komunikacije ne vsebuje posameznih delov.

Diplomant študijskega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe 1. stopnje lahko nadaljuje z magistrskim študijem na študijskih programih 2. stopnje skladno s pogoji, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje podiplomski študijski program.

Diplomirani inženir medijskih komunikacij (UN) je s svojim širokim znanjem zaposljiv na mnogih delovnih mestih v vseh vrstah medijev, od radia in televizije do časopisov in spleta. S svojim znanjem je iskan kader v marketinških in komunikacijskih agencijah ter oblikovalskih studiih. Suvereno lahko opravlja delo v podjetjih, ki se ukvarjajo z razvojem spletnih in mobilnih rešitev ter interaktivnih vsebin. Pridobljeno znanje omogoča iskanje zaposlitev tudi v izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah.

Informacije o študijskih programih, ki jih ponuja UM FERI, so dosegljive na spletni strani https://feri.um.si/studij/programi/ .

Ni drugih obveznosti.

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-preverjanju-in-ocenjevanju-znanja-na-Univerzi-v-Mariboru-stev.-A4-2009-41-AG-uradno-precisceno-besedilo-UPB1.pdf Pri posamezni učni enoti se vrsta in način opravljanja izpita ter pogoji za pristop k izpitu določijo z učnim načrtom, ki je sestavni del študijskega programa. V učnem načrtu se določi delež posameznega načina preverjanja in ocenjevanja znanja, ki ga le-ta prispeva h končni oceni. Za vse predmete na vseh študijskih programih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ocenjevanje znanja ureja enotna Ocenjevalna lestvica, ki je dostopna na strani https://feri.um.si/studij/vprasanja-in-odgovori/. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.

Temeljni cilji programa so: • posredovati strokovna znanja, ki bodo diplomantom omogočala uspešno delo na področju priprave vsebin za elektronske medije, • razviti zavest o pomenu kakovosti in ekonomskih dejavnikov, ki so povezani z delovanjem elektronskih medijev, • zagotoviti osnovna znanja na ožjih področjih medijske produkcije in vizualne komunikacije, • omogočiti študentom, da s svojo odločitvijo o usmeritvi in izbiri določenega števila izbirnih predmetov aktivneje sodelujejo pri oblikovanju svojega strokovnega profila, • študente naučiti uporabljati sodobna računalniško podprta orodja za ustvarjanje medijskih vsebin, • zagotoviti dovolj široko sistemsko in metodološko znanje, ki omogoča komuniciranje s strokovnjaki različnih tehniških in netehniških profilov, • zagotoviti osnovna organizacijska znanja in razviti pozitiven odnos in sposobnost za skupinsko delo, • razviti kritičen odnos do novih tehnologij in privzgojiti občutek družbene, socialne in etične odgovornosti, • študente naučiti uporabljati različne vire znanja in vzpodbujati njihovo mobilnost.

Najpomembnejše splošne kompetence, pridobljene v programu, so: • kritičen odnos do različnih oblik sodobnega družbenega delovanja medijev in razumevanja družbene vloge medijev, • kritično mišljenje in kritičen odnos do različnih oblik komuniciranja, • učinkovito ustno in pisno komuniciranje, • zmožnost ovrednotenja in predvidevanja družbene in kulturne implikacije množičnih medijev in medijskih vsebin v vsakokratni aktualni konfiguraciji medijskega trga kot tudi globalno, • zmožnost analiziranja medijskih vsebin in njihovo recepcijo pri posameznih vrstah občinstva, • razumevanje delovanja in poslovanja medijskih organizacij, ki delujejo v javnem in zasebnem sektorju, • učinkovito delovanje v skupini in razvoj medosebnih spretnosti, • zmožnost doživljanja umetniškega dela ter razvijati in vzpodbujati lastno kreativnost, • zmožnost iskanja novih virov znanja in uporabe metod za sporazumevanje v stroki in med strokami z namenom doseganja produktivnih rešitev, • učinkovita raba sodobnih komunikacijskih, informacijskih in avdio vizualnih tehnologij, • učinkovita raba sodobne računalniške opreme pri ustvarjalnem delu.

Predmetno-specifične kompetence oziroma učni izidi, ki se s programom pridobijo: • poznavanje in razlikovanje različnih komunikacijskih modelov, • poznavanje glavnih principov globalnih medijskih sistemov, • razumevanje osnovnih družboslovnih pojmov in poznavanje različnih načinov podajanja vsebin in poudarjanja slogovne pravilnosti izražanja, • poznavanje osnov delovanja, vsebin in občinstev množičnih medijev ter njihove zgodovinske, družbene in kulturne perspektive, • razumevanje pomena in vloge komunikacij v družbi in razlikovanje med enostavnim in kompleksnim pogledom na področju komunikacij, • poznavanje oblik strateške komunikacije in različnih pregledov nad le-temi in s tem nad celotnim spletom strateškega komuniciranja, • poznavanje osnovnih vrst medijev ter prepoznavanje njihovih temeljnih lastnosti in mesta posameznih medijev na sodobnih medijskih trgih, • razumevanje temeljnih družbenih in političnih funkcij medijev, • razumeti vlogo novinarstva v sodobni družbi in poznavanje različnih spretnosti potrebnih za tiskane in elektronske medije, • razumevanje, kako medijska podjetja uporabljajo svoje razpoložljive (omejene) vire za proizvodnjo in diseminacijo informacij ter zabavnih vsebin, • poznavanje delovanja medijskega trga in izračunavanja elastičnosti povpraševanja ter stroškov poslovanja, • poznavanje medijsko pravne ureditve za potrebe dela v medijih, • znanje tujega jezika s poudarkom na medijskih vsebinah, • poznavanje temeljnih likovnih pojmov z aktivno vlogo likovnega opazovanja, likovnega mišljenja in likovne materializacije ter poznavanje likovnega prostora in risbe, • poznavanje zakonov oblikovanja civilizacije in kulture ter doživljanje in vrednotenje umetnine kot oblike pomembne komunikacije, • poznavanje osnov informatike, informacijske tehnologije in informacijskih sistemov ter tehnološke in uporabniške vidike interneta, • razumevanje osnov razvoja in programiranja s poudarkom na razvoju predstavitvenega nivoja, ki vključuje spletne in grafične uporabniške vmesnike in razumevanje razvojnih postopkov in njihovo aplikacijo na medijske vsebine, • poznavanje podatkovnih baz in njihovo uporabo ter konceptualno, logično in fizično načrtovanje podatkovnih baz, sistemov za upravljanje s podatkovnimi bazami ter povpraševalnih jezikov, • poznavanje tehnologij in postopkov sodobnega razvoja spletnih sistemov s poudarkom na dinamičnih in multimedijskih vsebinah, • poznavanje osnov geometrijskega modeliranja in računalniške grafike, • razumevanje tehnologije za avdio in vizualno produkcijo, • poznavanje osnov fotografske tehnike in osnov fotografije.

V univerzitetni študijski program Medijske komunikacije se lahko vpiše: a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točke a) izbrani glede na: • splošni uspeh pri maturi (60 % točk), • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk); kandidati iz točke b) izbrani glede na: • splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk), • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk), • uspeh pri maturitetnem predmetu (20 % točk); kandidati iz točke c) pa glede na: • splošni uspeh pri zaključnem izpitu (60 % točk), • splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk).

Prehodi med programi so mogoči skladno z Zakonom o visokem šolstvu, Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Kandidati se skladno z Merili za prehode med študijskimi programi vpišejo: • V drugi ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Medijske komunikacije, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji. Na študijski program 1. stopnje Medijske komunikacije lahko prehajajo kandidati s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, tehniških, naravoslovno-matematičnih ved ter področja umetnosti in humanistike. • Vpis višješolskega diplomanta v univerzitetni študijski program 1. stopnje Medijske komunikacije ni možen. Prehod je mogoč, če kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Medijske komunikacije, • prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, • se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa oz. mu je v postopku priznavanja priznanih toliko obveznosti, da izpolnjuje pogoje za nadaljevanje študija v novem študijskem programu. O prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati: • vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, • potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom kreditnih točk, • potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, • potrdilo o plačilu postopka. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu. V primeru omejitve vpisa se kandidati izberejo na osnovi ECTS števila točk izpitov, ki so se jim priznali na ŠP v katerega se želijo vpisati.

UM FERI priznava kandidatom pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru, ki ureja postopke za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Fakulteta kandidatom prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani. Podlaga za priznavanje znanj in spretnosti so potrdila ali druge listine: - javno veljavne listine (spričevala, diplome), - potrdila o opravljenem delu študijskega programa ali opravljenih obveznosti v študijskem programu, - potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju, spričevala ter druge listine, - izdelki, storitve, projekti, objave in druga avtorska dela kandidatov, - dokazila o registriranih patentih, - ustrezne reference o praktičnem usposabljanju in delovnih izkušnjah, - znanja, pridobljena s samoizobraževanjem in priložnostnim učenjem in druga dokazila/znanja, o katerih presoja Komisija za študijske zadeve UM FERI. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata, ki jo vloži na posebnem obrazcu, ki je sestavni del navedenega pravilnika.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 točk ECTS.