SLO | EN
PRD-v18

2

Magistrski študij

2 (druga)

8 (8)

0000414

7

2023/24

30 ECTS 120 ECTS

mag. var.
magister varstvoslovja
magistrica varstvoslovja

M.A.
Master of Arts

10 – Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve

1032 – Varnost, varovanje, zaščita in reševanje

5 – Družbene vede

izr. prof. dr. IGOR AREH

LJUBLJANA

Študijski proces se izvaja na sedežu fakultete v centru Ljubljane.

TUTORSTVO

Študenti tutorji vas bodo usmerjali skozi študij ter vam svetovali pri reševanju študijskih in splošnih problemov.

Besedilo o sprejetju

K študijskem programu je dal soglasje Svet RS za visoko šolstvo dne 17. 3. 2006.

Možnosti za nadaljevanje študija

Diplomant/-ka se lahko vključi v podiplomske študijske programe tretje stopnje, skladno s pogoji, ki jih določa študijski program.

Možnosti za zaposlitev

Magistrski študijski program je usmerjen v posredovanje kompetenc, potrebnih za vodenje varnostnih organizacij, za vodenje najzahtevnejših procesov s področja varnosti ter vodenje in izvajanje najzahtevnejših strokovnih opravil, ki spadajo na področje varstvoslovja. Magister/-ica varstvoslovja je usposobljen/-a za prevzemanje najzahtevnejših nalog pri analiziranju, planiranju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov tako v državnih, nevladnih kot gospodarskih organizacijah.

Dodatne informacije

Posamezni način študija (redno ali izredno) izvajamo pri minimalno 15 vpisanih študentih.

Načini ocenjevanja

Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so opredeljeni v posameznem učnem načrtu in dosledno sledijo preverjanju doseženih učnih izidov in kompetenc posamezne učne enote.

Temeljni cilji študijskega programa

Magistrski študijski program Varstvoslovje je program druge bolonjske stopnje, ki spodbuja interdisciplinarno izobraževanje, raziskovanje in mednarodno sodelovanje v okviru treh modulov: Kriminologija in kriminalistika, Korporativna varnost in Informacijska varnost. Cilj magistrskega študija je izobraziti strokovnjake z znanjem s širšega področja varstvoslovja in dobrim razumevanjem družbene realnosti, trendov na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti ter delovanja institucij formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva. Magistri varstvoslovja so usposobljeni za prevzemanje najzahtevnejših nalog pri analiziranju, vrednotenju, načrtovanju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov v javnih organizacijah na državni in lokalni ravni, v nevladnih, zasebnih (gospodarskih) organizacijah ter za delo na akademskem področju. Na podiplomskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Cilj magistrskega študija je izobraziti strokovnjake za varstvoslovje, ki imajo široko poslovno znanje in perspektivo ter dobro razumevanje realnega sveta, trende na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti, delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva (policija, tožilstva, sodišča, zapori, obveščevalne službe), neformalnega družbenega nadzorstva (dejavniki socializacije, družina, šola, društva, civilna družba) in institucionaliziranega neformalnega nadzorstva (predvsem detektivske agencije in zasebnovarnostna podjetja). Na podiplomskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Diplomant magistrskega študijskega programa Varstvoslovja na FVV je strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za vodenje varnostnih organizacij za vodenje zahtevnih procesov s področja varnosti ter vodenje in izvajanje zahtevnih strokovnih opravil, ki spadajo na področje varstvoslovja. Sposoben je prevzemati najzahtevnejše naloge pri analiziranju, planiranju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov tako v državnih, nevladnih kot gospodarskih organizacijah. Magistri varstvoslovja so usposobljeni za: - odkrivanje, analiziranje in reševanje z varnostjo povezanih problemov ob spoštovanju človekovih pravic, načela zakonitosti in pravne države; - obvladanje splošnih in specifičnih raziskovalnih metod pri preučevanju različnih varnostnih pojavov, ter sposobnost temeljnega in predvsem aplikativnega raziskovanja varnostnih pojavov tako v lokalnih skupnostih, organizacijah kot v mednarodnem prostoru; - razvoj kritične in samokritične presoje pri upravljanju z varnostnimi pojavi; - prenašanja teoretičnih znanj v vsakodnevno prakso ter sposobnost sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved; - razvoj etičnih standardov za visoko kakovostno in strokovno avtonomno delo; - razvoj komunikacijskih veščin za uspešno delo v situacijah soodvisnosti tako v lokalnem kot v mednarodnem okolju; - sodelovanje na različnih ravneh upravljanja z varnostnimi vprašanji v lokalnem okolju, organizacijah, na ravni države in v mednarodnem okolju; - poglobljeno analizo temeljnih pooblastil varnostnih in obveščevalnih subjektov s stališča zakonitosti in ustavnosti; - poglobljeno razumevanje relevantnih razmerji med organi odkrivanja in pregona ter ostalimi akterji varnostnega in obveščevalnega sistema nacionalne varnosti; - meriti obseg in vrsto kriminalitete ter drugih vrst odklonskih pojavov v družbi; - preučevanje izvrševanja kazenske zakonodaje in načine zagotavljanja varnosti; - preučevanje prakse opravljanja policijske dejavnosti; delovanja tožilstev, sodišč in izvrševanja kazenskih sankcij; - preučevanje drugih družbeno nadzorstvenih mehanizmov v sodobni družbi in zagotavljanja zasebne, javne, notranje in mednarodne varnosti; - razumevanje varnostne probleme in dejavnosti na globalni, kontinentalni, državni, regionalni in lokalni ravni; - raziskovanje vzrokov, nadzorstvenih dejavnosti, odzivanje kriminalitete in storilce kaznivih dejanj; - razumevanje notranje-varnostnih sistemov države in sistemov notranje varnosti v mednarodni skupnosti.

Pogoji za vpis v program

V študijski program 2. stopnje Varstvoslovje se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. 2. Študijski program prve stopnje iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij: 00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 19 ECTS in sicer iz predmetov: Družbeno nadzorstvo (5 ECTS), Teorije policijske dejavnosti (7 ECTS), Kriminalistična taktika in tehnika (7 ECTS), ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij: 00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 19 ECTS in sicer iz predmetov: Družbeno nadzorstvo (5 ECTS), Teorije policijske dejavnosti (7 ECTS), Kriminalistična taktika in tehnika (7 ECTS), ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Varstvoslovje se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje: - Povprečna ocena: 80 % - Ocena diplomskega dela: 20 % V primeru, ko na dodiplomskem študijskem programu zaključno delo ni bilo predvideno, se upošteva samo povprečna ocena vseh učnih enot 100 %.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Varstvoslovje omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe 2. stopnje z naslednjih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: - izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik študijskega programa 2. stopnje, - prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, - se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati do 1. junija: - vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, - potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom ECTS, - potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, - potrdilo o plačilu postopka. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati do 1. junija: - vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, - potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom ECTS, - potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, - potrdilo o plačilu postopka skladno s cenikom UM.

Pogoji za dokončanje študija

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in zbere najmanj 120 ECTS.

MAG - MODUL KRIMINOLOGIJA IN KRIMINALISTIKA

Besedilo o sprejetju

K študijskem programu je dal soglasje Svet RS za visoko šolstvo dne 17. 3. 2006.

Možnosti za nadaljevanje študija

Diplomant/-ka se lahko vključi v podiplomske študijske programe tretje stopnje, skladno s pogoji, ki jih določa študijski program.

Možnosti za zaposlitev

Magistrski študijski program je usmerjen v posredovanje kompetenc, potrebnih za vodenje varnostnih organizacij, za vodenje najzahtevnejših procesov s področja varnosti ter vodenje in izvajanje najzahtevnejših strokovnih opravil, ki spadajo na področje varstvoslovja. Magister/-ica varstvoslovja je usposobljen/-a za prevzemanje najzahtevnejših nalog pri analiziranju, planiranju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov tako v državnih, nevladnih kot gospodarskih organizacijah.

Dodatne informacije

Posamezni način študija (redno ali izredno) izvajamo pri minimalno 15 vpisanih študentih.

Načini ocenjevanja

Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so opredeljeni v posameznem učnem načrtu in dosledno sledijo preverjanju doseženih učnih izidov in kompetenc posamezne učne enote.

Temeljni cilji študijskega programa

Magistrski študijski program Varstvoslovje je program druge bolonjske stopnje, ki spodbuja interdisciplinarno izobraževanje, raziskovanje in mednarodno sodelovanje v okviru treh modulov: Kriminologija in kriminalistika, Korporativna varnost in Informacijska varnost. Cilj magistrskega študija je izobraziti strokovnjake z znanjem s širšega področja varstvoslovja in dobrim razumevanjem družbene realnosti, trendov na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti ter delovanja institucij formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva. Magistri varstvoslovja so usposobljeni za prevzemanje najzahtevnejših nalog pri analiziranju, vrednotenju, načrtovanju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov v javnih organizacijah na državni in lokalni ravni, v nevladnih, zasebnih (gospodarskih) organizacijah ter za delo na akademskem področju. Na podiplomskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Cilj magistrskega študija je izobraziti strokovnjake za varstvoslovje, ki imajo široko poslovno znanje in perspektivo ter dobro razumevanje realnega sveta, trende na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti, delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva (policija, tožilstva, sodišča, zapori, obveščevalne službe), neformalnega družbenega nadzorstva (dejavniki socializacije, družina, šola, društva, civilna družba) in institucionaliziranega neformalnega nadzorstva (predvsem detektivske agencije in zasebnovarnostna podjetja). Na podiplomskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Diplomant magistrskega študijskega programa Varstvoslovja na FVV je strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za vodenje varnostnih organizacij za vodenje zahtevnih procesov s področja varnosti ter vodenje in izvajanje zahtevnih strokovnih opravil, ki spadajo na področje varstvoslovja. Sposoben je prevzemati najzahtevnejše naloge pri analiziranju, planiranju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov tako v državnih, nevladnih kot gospodarskih organizacijah. Magistri varstvoslovja so usposobljeni za: - odkrivanje, analiziranje in reševanje z varnostjo povezanih problemov ob spoštovanju človekovih pravic, načela zakonitosti in pravne države; - obvladanje splošnih in specifičnih raziskovalnih metod pri preučevanju različnih varnostnih pojavov, ter sposobnost temeljnega in predvsem aplikativnega raziskovanja varnostnih pojavov tako v lokalnih skupnostih, organizacijah kot v mednarodnem prostoru; - razvoj kritične in samokritične presoje pri upravljanju z varnostnimi pojavi; - prenašanja teoretičnih znanj v vsakodnevno prakso ter sposobnost sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved; - razvoj etičnih standardov za visoko kakovostno in strokovno avtonomno delo; - razvoj komunikacijskih veščin za uspešno delo v situacijah soodvisnosti tako v lokalnem kot v mednarodnem okolju; - sodelovanje na različnih ravneh upravljanja z varnostnimi vprašanji v lokalnem okolju, organizacijah, na ravni države in v mednarodnem okolju; - poglobljeno analizo temeljnih pooblastil varnostnih in obveščevalnih subjektov s stališča zakonitosti in ustavnosti; - poglobljeno razumevanje relevantnih razmerji med organi odkrivanja in pregona ter ostalimi akterji varnostnega in obveščevalnega sistema nacionalne varnosti; - meriti obseg in vrsto kriminalitete ter drugih vrst odklonskih pojavov v družbi; - preučevanje izvrševanja kazenske zakonodaje in načine zagotavljanja varnosti; - preučevanje prakse opravljanja policijske dejavnosti; delovanja tožilstev, sodišč in izvrševanja kazenskih sankcij; - preučevanje drugih družbeno nadzorstvenih mehanizmov v sodobni družbi in zagotavljanja zasebne, javne, notranje in mednarodne varnosti; - razumevanje varnostne probleme in dejavnosti na globalni, kontinentalni, državni, regionalni in lokalni ravni; - raziskovanje vzrokov, nadzorstvenih dejavnosti, odzivanje kriminalitete in storilce kaznivih dejanj; - razumevanje notranje-varnostnih sistemov države in sistemov notranje varnosti v mednarodni skupnosti.

Pogoji za vpis v program

V študijski program 2. stopnje Varstvoslovje se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. 2. Študijski program prve stopnje iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij: 00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 19 ECTS in sicer iz predmetov: Družbeno nadzorstvo (5 ECTS), Teorije policijske dejavnosti (7 ECTS), Kriminalistična taktika in tehnika (7 ECTS), ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij: 00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 19 ECTS in sicer iz predmetov: Družbeno nadzorstvo (5 ECTS), Teorije policijske dejavnosti (7 ECTS), Kriminalistična taktika in tehnika (7 ECTS), ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Varstvoslovje se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje: - Povprečna ocena: 80 % - Ocena diplomskega dela: 20 % V primeru, ko na dodiplomskem študijskem programu zaključno delo ni bilo predvideno, se upošteva samo povprečna ocena vseh učnih enot 100 %.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Varstvoslovje omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe 2. stopnje z naslednjih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: - izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik študijskega programa 2. stopnje, - prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, - se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati do 1. junija: - vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, - potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom ECTS, - potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, - potrdilo o plačilu postopka. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati do 1. junija: - vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, - potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom ECTS, - potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, - potrdilo o plačilu postopka skladno s cenikom UM.

Pogoji za dokončanje študija

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in zbere najmanj 120 ECTS.

MAG - MODUL INFORMACIJSKA VARNOST

Besedilo o sprejetju

K študijskem programu je dal soglasje Svet RS za visoko šolstvo dne 17. 3. 2006.

Možnosti za nadaljevanje študija

Diplomant/-ka se lahko vključi v podiplomske študijske programe tretje stopnje, skladno s pogoji, ki jih določa študijski program.

Možnosti za zaposlitev

Magistrski študijski program je usmerjen v posredovanje kompetenc, potrebnih za vodenje varnostnih organizacij, za vodenje najzahtevnejših procesov s področja varnosti ter vodenje in izvajanje najzahtevnejših strokovnih opravil, ki spadajo na področje varstvoslovja. Magister/-ica varstvoslovja je usposobljen/-a za prevzemanje najzahtevnejših nalog pri analiziranju, planiranju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov tako v državnih, nevladnih kot gospodarskih organizacijah.

Dodatne informacije

Posamezni način študija (redno ali izredno) izvajamo pri minimalno 15 vpisanih študentih.

Načini ocenjevanja

Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so opredeljeni v posameznem učnem načrtu in dosledno sledijo preverjanju doseženih učnih izidov in kompetenc posamezne učne enote.

Temeljni cilji študijskega programa

Magistrski študijski program Varstvoslovje je program druge bolonjske stopnje, ki spodbuja interdisciplinarno izobraževanje, raziskovanje in mednarodno sodelovanje v okviru treh modulov: Kriminologija in kriminalistika, Korporativna varnost in Informacijska varnost. Cilj magistrskega študija je izobraziti strokovnjake z znanjem s širšega področja varstvoslovja in dobrim razumevanjem družbene realnosti, trendov na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti ter delovanja institucij formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva. Magistri varstvoslovja so usposobljeni za prevzemanje najzahtevnejših nalog pri analiziranju, vrednotenju, načrtovanju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov v javnih organizacijah na državni in lokalni ravni, v nevladnih, zasebnih (gospodarskih) organizacijah ter za delo na akademskem področju. Na podiplomskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Cilj magistrskega študija je izobraziti strokovnjake za varstvoslovje, ki imajo široko poslovno znanje in perspektivo ter dobro razumevanje realnega sveta, trende na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti, delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva (policija, tožilstva, sodišča, zapori, obveščevalne službe), neformalnega družbenega nadzorstva (dejavniki socializacije, družina, šola, društva, civilna družba) in institucionaliziranega neformalnega nadzorstva (predvsem detektivske agencije in zasebnovarnostna podjetja). Na podiplomskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Diplomant magistrskega študijskega programa Varstvoslovja na FVV je strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za vodenje varnostnih organizacij za vodenje zahtevnih procesov s področja varnosti ter vodenje in izvajanje zahtevnih strokovnih opravil, ki spadajo na področje varstvoslovja. Sposoben je prevzemati najzahtevnejše naloge pri analiziranju, planiranju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov tako v državnih, nevladnih kot gospodarskih organizacijah. Magistri varstvoslovja so usposobljeni za: - odkrivanje, analiziranje in reševanje z varnostjo povezanih problemov ob spoštovanju človekovih pravic, načela zakonitosti in pravne države; - obvladanje splošnih in specifičnih raziskovalnih metod pri preučevanju različnih varnostnih pojavov, ter sposobnost temeljnega in predvsem aplikativnega raziskovanja varnostnih pojavov tako v lokalnih skupnostih, organizacijah kot v mednarodnem prostoru; - razvoj kritične in samokritične presoje pri upravljanju z varnostnimi pojavi; - prenašanja teoretičnih znanj v vsakodnevno prakso ter sposobnost sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved; - razvoj etičnih standardov za visoko kakovostno in strokovno avtonomno delo; - razvoj komunikacijskih veščin za uspešno delo v situacijah soodvisnosti tako v lokalnem kot v mednarodnem okolju; - sodelovanje na različnih ravneh upravljanja z varnostnimi vprašanji v lokalnem okolju, organizacijah, na ravni države in v mednarodnem okolju; - poglobljeno analizo temeljnih pooblastil varnostnih in obveščevalnih subjektov s stališča zakonitosti in ustavnosti; - poglobljeno razumevanje relevantnih razmerji med organi odkrivanja in pregona ter ostalimi akterji varnostnega in obveščevalnega sistema nacionalne varnosti; - meriti obseg in vrsto kriminalitete ter drugih vrst odklonskih pojavov v družbi; - preučevanje izvrševanja kazenske zakonodaje in načine zagotavljanja varnosti; - preučevanje prakse opravljanja policijske dejavnosti; delovanja tožilstev, sodišč in izvrševanja kazenskih sankcij; - preučevanje drugih družbeno nadzorstvenih mehanizmov v sodobni družbi in zagotavljanja zasebne, javne, notranje in mednarodne varnosti; - razumevanje varnostne probleme in dejavnosti na globalni, kontinentalni, državni, regionalni in lokalni ravni; - raziskovanje vzrokov, nadzorstvenih dejavnosti, odzivanje kriminalitete in storilce kaznivih dejanj; - razumevanje notranje-varnostnih sistemov države in sistemov notranje varnosti v mednarodni skupnosti.

Pogoji za vpis v program

V študijski program 2. stopnje Varstvoslovje se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. 2. Študijski program prve stopnje iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij: 00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 19 ECTS in sicer iz predmetov: Družbeno nadzorstvo (5 ECTS), Teorije policijske dejavnosti (7 ECTS), Kriminalistična taktika in tehnika (7 ECTS), ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij: 00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 19 ECTS in sicer iz predmetov: Družbeno nadzorstvo (5 ECTS), Teorije policijske dejavnosti (7 ECTS), Kriminalistična taktika in tehnika (7 ECTS), ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Varstvoslovje se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje: - Povprečna ocena: 80 % - Ocena diplomskega dela: 20 % V primeru, ko na dodiplomskem študijskem programu zaključno delo ni bilo predvideno, se upošteva samo povprečna ocena vseh učnih enot 100 %.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Varstvoslovje omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe 2. stopnje z naslednjih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: - izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik študijskega programa 2. stopnje, - prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, - se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati do 1. junija: - vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, - potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom ECTS, - potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, - potrdilo o plačilu postopka. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati do 1. junija: - vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, - potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom ECTS, - potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, - potrdilo o plačilu postopka skladno s cenikom UM.

Pogoji za dokončanje študija

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in zbere najmanj 120 ECTS.

MAG - MODUL KORPORATIVNA VARNOST

Besedilo o sprejetju

K študijskem programu je dal soglasje Svet RS za visoko šolstvo dne 17. 3. 2006.

Možnosti za nadaljevanje študija

Diplomant/-ka se lahko vključi v podiplomske študijske programe tretje stopnje, skladno s pogoji, ki jih določa študijski program.

Možnosti za zaposlitev

Magistrski študijski program je usmerjen v posredovanje kompetenc, potrebnih za vodenje varnostnih organizacij, za vodenje najzahtevnejših procesov s področja varnosti ter vodenje in izvajanje najzahtevnejših strokovnih opravil, ki spadajo na področje varstvoslovja. Magister/-ica varstvoslovja je usposobljen/-a za prevzemanje najzahtevnejših nalog pri analiziranju, planiranju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov tako v državnih, nevladnih kot gospodarskih organizacijah.

Dodatne informacije

Posamezni način študija (redno ali izredno) izvajamo pri minimalno 15 vpisanih študentih.

Načini ocenjevanja

Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so opredeljeni v posameznem učnem načrtu in dosledno sledijo preverjanju doseženih učnih izidov in kompetenc posamezne učne enote.

Temeljni cilji študijskega programa

Magistrski študijski program Varstvoslovje je program druge bolonjske stopnje, ki spodbuja interdisciplinarno izobraževanje, raziskovanje in mednarodno sodelovanje v okviru treh modulov: Kriminologija in kriminalistika, Korporativna varnost in Informacijska varnost. Cilj magistrskega študija je izobraziti strokovnjake z znanjem s širšega področja varstvoslovja in dobrim razumevanjem družbene realnosti, trendov na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti ter delovanja institucij formalnega in neformalnega družbenega nadzorstva. Magistri varstvoslovja so usposobljeni za prevzemanje najzahtevnejših nalog pri analiziranju, vrednotenju, načrtovanju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov v javnih organizacijah na državni in lokalni ravni, v nevladnih, zasebnih (gospodarskih) organizacijah ter za delo na akademskem področju. Na podiplomskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Cilj magistrskega študija je izobraziti strokovnjake za varstvoslovje, ki imajo široko poslovno znanje in perspektivo ter dobro razumevanje realnega sveta, trende na področju izvajanja nadzorstvenih dejavnosti, delovanja institucij formalnega družbenega nadzorstva (policija, tožilstva, sodišča, zapori, obveščevalne službe), neformalnega družbenega nadzorstva (dejavniki socializacije, družina, šola, društva, civilna družba) in institucionaliziranega neformalnega nadzorstva (predvsem detektivske agencije in zasebnovarnostna podjetja). Na podiplomskem študiju študenti poglobijo znanje s področja razumevanja družbenih, psiholoških, filozofskih, ekonomskih, vedenjskih, zgodovinskih in političnih vidikov kriminalitete, odklonskosti in sistema kazenskega pravosodja; raziskovanja etiologije, prevencije, nadzorovanja in odzivanja na kriminaliteto in odklonskost; merjenja in odkrivanje kriminalitete in drugih odklonskih pojavov v družbi; preučevanja kazenskega prava in kazenskega postopka; preučevanja, razumevanja in izboljšanja policijske dejavnosti, dela tožilstev, sodstva in institucij za izvrševanje kazenskih sankcij.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Diplomant magistrskega študijskega programa Varstvoslovja na FVV je strokovnjak s teoretičnim in praktičnim znanjem za vodenje varnostnih organizacij za vodenje zahtevnih procesov s področja varnosti ter vodenje in izvajanje zahtevnih strokovnih opravil, ki spadajo na področje varstvoslovja. Sposoben je prevzemati najzahtevnejše naloge pri analiziranju, planiranju, oblikovanju, razvoju in vodenju varnostnih procesov tako v državnih, nevladnih kot gospodarskih organizacijah. Magistri varstvoslovja so usposobljeni za: - odkrivanje, analiziranje in reševanje z varnostjo povezanih problemov ob spoštovanju človekovih pravic, načela zakonitosti in pravne države; - obvladanje splošnih in specifičnih raziskovalnih metod pri preučevanju različnih varnostnih pojavov, ter sposobnost temeljnega in predvsem aplikativnega raziskovanja varnostnih pojavov tako v lokalnih skupnostih, organizacijah kot v mednarodnem prostoru; - razvoj kritične in samokritične presoje pri upravljanju z varnostnimi pojavi; - prenašanja teoretičnih znanj v vsakodnevno prakso ter sposobnost sintetizirati znanja varstvoslovja in drugih sorodnih ved; - razvoj etičnih standardov za visoko kakovostno in strokovno avtonomno delo; - razvoj komunikacijskih veščin za uspešno delo v situacijah soodvisnosti tako v lokalnem kot v mednarodnem okolju; - sodelovanje na različnih ravneh upravljanja z varnostnimi vprašanji v lokalnem okolju, organizacijah, na ravni države in v mednarodnem okolju; - poglobljeno analizo temeljnih pooblastil varnostnih in obveščevalnih subjektov s stališča zakonitosti in ustavnosti; - poglobljeno razumevanje relevantnih razmerji med organi odkrivanja in pregona ter ostalimi akterji varnostnega in obveščevalnega sistema nacionalne varnosti; - meriti obseg in vrsto kriminalitete ter drugih vrst odklonskih pojavov v družbi; - preučevanje izvrševanja kazenske zakonodaje in načine zagotavljanja varnosti; - preučevanje prakse opravljanja policijske dejavnosti; delovanja tožilstev, sodišč in izvrševanja kazenskih sankcij; - preučevanje drugih družbeno nadzorstvenih mehanizmov v sodobni družbi in zagotavljanja zasebne, javne, notranje in mednarodne varnosti; - razumevanje varnostne probleme in dejavnosti na globalni, kontinentalni, državni, regionalni in lokalni ravni; - raziskovanje vzrokov, nadzorstvenih dejavnosti, odzivanje kriminalitete in storilce kaznivih dejanj; - razumevanje notranje-varnostnih sistemov države in sistemov notranje varnosti v mednarodni skupnosti.

Pogoji za vpis v program

V študijski program 2. stopnje Varstvoslovje se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. 2. Študijski program prve stopnje iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij: 00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 19 ECTS in sicer iz predmetov: Družbeno nadzorstvo (5 ECTS), Teorije policijske dejavnosti (7 ECTS), Kriminalistična taktika in tehnika (7 ECTS), ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij: 00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 19 ECTS in sicer iz predmetov: Družbeno nadzorstvo (5 ECTS), Teorije policijske dejavnosti (7 ECTS), Kriminalistična taktika in tehnika (7 ECTS), ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 z ustreznih strokovnih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 iz v prejšnji točki nenavedenih strokovnih področij00 Splošne izobraževalne aktivnosti/izidi, 01 Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 02 Umetnost in humanistika, 05 Naravoslovje, matematika in statistika, 07 Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 08 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo, 09 Zdravstvo in socialna varnost, 10 Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 99 Področje neznano. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Varstvoslovje se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje: - Povprečna ocena: 80 % - Ocena diplomskega dela: 20 % V primeru, ko na dodiplomskem študijskem programu zaključno delo ni bilo predvideno, se upošteva samo povprečna ocena vseh učnih enot 100 %.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Varstvoslovje omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe 2. stopnje z naslednjih področij: 103 Varnost države, ljudi in premoženja, 108 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve, 03 Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost, 04 Poslovne in upravne vede, pravo, 06 Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), 092 Socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo. Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: - izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik študijskega programa 2. stopnje, - prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, - se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati do 1. junija: - vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, - potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom ECTS, - potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, - potrdilo o plačilu postopka. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati do 1. junija: - vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, - potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom ECTS, - potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, - potrdilo o plačilu postopka skladno s cenikom UM.

Pogoji za dokončanje študija

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in zbere najmanj 120 ECTS.