Študijski program je bil akreditiran 14.03.2006. Odločba NAKVIS 16. 10. 2014.

Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS (velja za vse smeri).

Program ne vsebuje delov, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

Možnost za nadaljevanje izobraževanja so podiplomski študijski programi 3. stopnje na univerzah v Sloveniji in tujini.

Informacije o študijskih programih, ki jih ponuja UM FZV, so dosegljive na spletni strani UM FZV na povezavi: https://www.fzv.um.si/zdravstvena-nega-2-st.

Ni drugih obveznosti.

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-preverjanju-in-ocenjevanju-znanja-na-Univerzi-v-Mariboru-stev.-A4-2009-41-AG-uradno-precisceno-besedilo-UPB1.pdf Pri posamezni učni enoti se vrsta in način opravljanja izpita ter pogoji za pristop k izpitu določijo z učnim načrtom, ki je sestavni del študijskega programa. V učnem načrtu se določi delež posameznega načina preverjanja in ocenjevanja znanja, ki ga le-ta prispeva h končni oceni. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.

Temeljni cilj študijskega programa 2. stopnje Zdravstvena nega kompleksno zajema znanja, veščine in spretnosti za avtonomno delovanje na področju razvoja zdravstvene nege in zdravstva. Učni izidi študentov: • usposobljenost za raziskovanje v klinični praksi zdravstvene nege in zdravstva; poznavanje kvalitativne in kvantitativne metodologije raziskovanja, • sposobnost preučevanja sodobnih teorij iz zdravstvene nege ter njihove uporabe v klinični praksi, • sposobnost poznavanja filozofskih in etičnih načel v zdravstvu ob celostni obravnavi pacienta; preučevanje etične razsežnosti človekovih ravnanj in uporabe teorije morale na teoretičnem in praktičnem področju zdravstvene nege, • obvladanje nalog in vlog zdravstvenih delavcev pri promociji zdravja in aplikativno povezavo med teorijo in prakso, • sposobnost dojemanja vloge in dinamike družbenih in socio-kulturnih sprememb in njihove posledice na posameznikovo in družinsko življenje, na odnos do bolezni in zdravja in do institucij, ki se ukvarjajo z ohranjanjem zdravja in preprečevanjem oz. zdravljenjem bolezni, • sposobnost preučevanja konceptov, povezanih s teorijo in prakso managementa in obravnavanja, sposobnost uporabe teorij managementa v zdravstveni negi ter v zdravstvenem in socialnem varstvu, • usposobljenost uporabe načel in humanističnih teorij učenja in pridobljenega znanja za vzgojno-izobraževalno delovanje s področja zdravstvene nege za različne ciljne skupine, • sposobnost ugotavljanja in analize javnih zdravstvenih problemov za izboljšanje in ohranjanje zdravja ter preprečevanja in odpravljanja bolezni, pa tudi za vključevanje ukrepov v celovit sistem zdravstvenega varstva, • usposobljenost uporabe in oblikovanja elementov gerontološke zdravstvene nege, patronažne zdravstvene nege in perioperativne zdravstvene nege, • sposobnost spoznavanja svoje vloge pri izboljševanju kakovosti v zdravstvu in zdravstveni negi, • poznavanje pomembnosti in uporabnosti informacij, informacijskih sistemov in informacijske tehnologije v zdravstvu in zdravstveni negi, • sposobnost uporabe simulacij, učenja na daljavo in virtualne realnosti v zdravstvu in zdravstveni negi • sposobnost obravnave in kritične ocene urgentnih stanj v zdravstvu ter samostojno reševanje le teh v kompleksnih in nepredvidljivih okoliščinah • usposobljenost izvajanja nujnih diagnostičnih postopkov in sodelovanje pri terapevtskih ukrepih na terenu in urgentnem centru • usposobljenost za kakovostno in zanesljivo zgodnjo triažo bolnikov in poškodovancev na terenu in urgentnih centrih s poznavanjem ocenjevalnih lestvic • sposobnost za delovanje v timih in delno neodvisno odločanje pri kritično bolnih in hudo poškodovanih v predbolnišničnem (ambulante družinske medicine, prehospitalne enote, motorist reševalec, helikopterska enota nujne medicinske pomoči) in bolnišničnem okolju (sprejemni urgentni oddelek, oddelki intenzivne medicine in intenzivne nege) • sposobnost razvijanja znanja in spretnosti v prehranski znanosti, dietetiki in klinični prehrani ter na področju vedenjskih ved, ki tvorijo osnovo za certifikacijo dietetikov in za delo v zdravstvu, • sposobnost oceniti stanje prehranjenosti in načine prehrane bolnika ter metode za predpisovanje diet ter spoznati prehrano bolnika oziroma razlike med prehrano zdravega in bolnega človeka, • sposobnost prepoznavanja, kritičnega analiziranja in izboljšanja prehranjevalnih navad (prehranska terapija za različne bolezni in tudi v okviru preventivnega zdravstvenega varstva, ki temelji na raziskavah in dokazanimi izkušnjami), • sposobnost uporabe naprednih znanj in veščin z ožjega strokovnega področja integrirane preventive, celostne obravnave in vodenja pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo ter kritično zavedanje o tekočih vprašanjih, pomembnih za to prakso • usposobljenost za načrtovanje celostne in individualne zdravstvene nege kroničnega bolnika • sposobnost izvajanja diagnostičnih postopkov in sodelovanje pri terapevtskih ukrepih v okviru obravnave kroničnega bolnika s poznavanjem in uporabo protokolov vodenja kroničnih bolnikov • sposobnost uporabe naprednega znanja in kritičnega razmišljanja za zagotavljanje celostne gerontološke zdravstvene obravnave na primarni ravni • usposobljenost za samostojno izvajanje celostne ocene zdravstvenega stanja in uporaba kliničnega sklepanja za prepoznavanje potreb po zdravstveni negi pri starejših • sposobnost načrtovanja celostne gerontološke zdravstvene obravnave, dolgotrajne oskrbe in oskrbe ob koncu življenja • sposobnost uporabe naprednega kliničnega znanja in kritičnega razmišljanja za zagotavljanje celostne ocene mentalnega zdravja in psihologije zdravja posameznika, družine in skupnosti • usposobljenost za izvajanje celostne ocene zdravstvenega stanja in uporaba kliničnega sklepanja pri mentalnem zdravju in pomen primarne, sekundarne in terciarne preventive duševnih motenj • sposobnost za obravnavo bolezni odvisnosti, samomorov in samomorilnih vedenj ter psihiatrično urgentno obravnavo • sposobnost sodelovanja pri terapevtskih ukrepih s poznavanjem pomena psihofarmakologije v okviru terapije in preprečevanja duševnih motenj • sposobnost razumevanja pomena racionalnega sistema zdravstvenega varstva za zdravje posameznika in prebivalstva ter uporaba naprednih znanj s področja dela javnega zdravja, organiziranost in metod dela ter poznavanje zdravstvenih sistemov, njihovih značilnosti ter določilnic, ki vplivajo na njihovo oblikovanje • poznavanje nevarnih fizikalnih vplivov na človeka in njegovo zdravje ter njihovih determinističnih fizioloških učinkov • poznavanje osnovnih ekoloških pojmov: ekosistemi, združbe, populacije, habitat, ekološke niše, biodiverziteta, medvrstni odnosi, evolucijske spremembe • usposobljenost za uporabo epidemioloških metod pri proučevanju zdravja in bolezni prebivalstva Študent pridobi sposobnost razvijanja lastnosti samostojnega in odgovornega vodenja ter povezovanja timskega dela. Pridobi odgovornost do poklica, do pacienta in do sodelavcev v zdravstvenem timu ter razvije soodgovornost do uravnoteženega razvoja zdravstvene nege v Sloveniji in Evropi.

Med splošnimi kompetencami študijskega programa 2. stopnje Zdravstvena nega so posebej izpostavljene naslednje kompetence: - sposobnost uporabe in oblikovanje elementov sodobne zdravstvene nege, - sposobnost uporabe raziskovalnih metod in postopkov ter procesov v zdravstveni negi, - sposobnost kritične presoje, uporabljenih teoretičnih izsledkov v praksi in vključevanja teoretičnih modelov v proces zdravstvene nege, -sposobnost uporabe znanja s področja promocije zdravja ter organizacije primarnega zdravstvenega varstva in preventivnih ukrepov na tem nivoju. Skladno s pridobljenimi kompetencami bo diplomant usposobljen: - za načrtovanje kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja v zdravstveni negi s posebnim poudarkom na temah, kot so zbiranje in določanje vzorcev, dostopnost, etika in točnost. Obvladal bo uporabo različnih tehnik in metod zbiranja ter analiziranja kvalitativnih in kvantitativnih podatkov; - za spoznavanje temeljnih značilnosti, problemov in odprtih vprašanj zdravstva kot pomembnega elementa celostnega humanističnega študija, pri katerem se pojasnjujejo filozofski pogledi z dodatnim poudarkom na etičnih dimenzijah; - za predstavljanje teoretičnih vsebin in z dokazi podprte zdravstvene nege, za empirične analize v zdravstvu in zdravstveni negi, za organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter službe zdravstvene nege, spremljanje izidov in učinkov zdravstvene nege in dokumentiranje, interdisciplinarno povezovanje za zagotavljanje kakovostne celostne obravnave bolnika; - za pridobivanje usmerjenih temeljnih znanj s področja smeri; diplomant poglobi znanja na področju izbirnih učnih enot na smeri, kjer si pridobi zaželene kompetence na izbranem področju zdravstvenih ved.

V študijski program druge stopnje Zdravstvena nega se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje s področja zdravstva (091). 2. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). 3. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. Za vpis na smer Urgentna stanja v zdravstvu morajo imeti kandidati najmanj 3 leta delovnih izkušenj iz področja zdravstvene nege in oskrbe, kar dokazujejo s potrdilom o zaposlitvi, ki ga izda delodajalec.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje, in sicer – povprečna ocena z zaključnim delom 100%. Če zaključno delo ni del predhodnega študija, se pri izbiri 100 % upošteva povprečna ocena študija.

Po merilih za prehode je na študijski program druge stopnje Zdravstvena nega omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe s področja zdravstva (091), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu. UM FZV lahko kandidatom prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani. Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov isre ravni zahtevnosti. Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata: Vloga za priznavanje znanj in spretnosti.

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predvidene obveznosti, napisati in uspešno zagovarjati magistrsko delo ter tako zbrati najmanj 120 ECTS.