SLO | EN
PRD-v18

2

Magistrski študij

2 (druga)

8 (8)

0000417

7

2024/25

42 ECTS 120 ECTS

red. prof. dr. SONJA ŠOSTAR TURK, univ. dipl. inž. tekst.

Razvoj zdravstvenih ved, globalizacija evropskega in svetovnega prostora zahteva nenehno prilagajanje sistema visokega šolstva in raziskovanja. Od medicinskih sester družba veliko pričakuje, zato je njihovemu izobraževanju potrebno posvetiti posebno pozornost, ki bo skladna s pomembnostjo, odgovornostjo in vse večjo zahtevnostjo njihove vloge. V procesu izobraževanja medicinskih sester je potrebno formulirati stališče, da se njihova funkcija dviga na višjo kakovostno raven vodenja celotnega procesa zdravstvene nege. S svojo dejavnostjo medicinska sestra uresničuje vzgojno funkcijo tako študentov, kakor tudi pacientov in njihovih svojcev, zato je Univerza v Mariboru Fakulteta za zdravstvene vede oblikovala po diplomski študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega. Program predstavlja nadgradnjo dodiplomskegaa študijskega pro-grama 1. stopnje Zdravstvena nega. Pridobljena diploma omogoča diplomantu zaposlovanje v vseh članicah Evropske unije. Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede izvaja študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega s sedmimi študijskimi smermi: - Zdravstvena nega (redni in izredni študij), - Urgentna stanja v zdravstvu (redni in izredni študij), - Integrirana obravnava starejših v napredni zdravstveni (redni in izredni študij) - Preventivna in klinična prehrana (redni in izredni študij) - Integrirana obravnava kroničnih bolnikov v napredni zdravstveni negi (redni in izredni študij). - Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege (redni in izredni študij) - Javno zdravje (redni in iuredni študij) Kandidati smer izberejo že ob prijavi za vpis. Smeri se začnejo izvajati že v prvem letniku.

Besedilo o sprejetju

Študijski program je bil akreditiran 14.03.2006. Odločba NAKVIS 16. 10. 2014.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 40 ECTS (velja za vse smeri).

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Program ne vsebuje delov, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

Možnosti za nadaljevanje študija

Možnost za nadaljevanje izobraževanja so podiplomski študijski programi 3. stopnje na univerzah v Sloveniji in tujini.

Dodatne informacije

Informacije o študijskih programih, ki jih ponuja UM FZV, so dosegljive na spletni strani UM FZV na povezavi: https://www.fzv.um.si/zdravstvena-nega-2-st.

Druge obveznosti

Ni drugih obveznosti.

Načini ocenjevanja

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-preverjanju-in-ocenjevanju-znanja-na-Univerzi-v-Mariboru-stev.-A4-2009-41-AG-uradno-precisceno-besedilo-UPB1.pdf Pri posamezni učni enoti se vrsta in način opravljanja izpita ter pogoji za pristop k izpitu določijo z učnim načrtom, ki je sestavni del študijskega programa. V učnem načrtu se določi delež posameznega načina preverjanja in ocenjevanja znanja, ki ga le-ta prispeva h končni oceni. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.

Temeljni cilji študijskega programa

Temeljni cilj študijskega programa 2. stopnje Zdravstvena nega kompleksno zajema znanja, veščine in spretnosti za avtonomno delovanje na področju razvoja zdravstvene nege in zdravstva. Učni izidi študentov: • usposobljenost za raziskovanje v klinični praksi zdravstvene nege in zdravstva; poznavanje kvalitativne in kvantitativne metodologije raziskovanja, • sposobnost preučevanja sodobnih teorij iz zdravstvene nege ter njihove uporabe v klinični praksi, • sposobnost poznavanja filozofskih in etičnih načel v zdravstvu ob celostni obravnavi pacienta; preučevanje etične razsežnosti človekovih ravnanj in uporabe teorije morale na teoretičnem in praktičnem področju zdravstvene nege, • obvladanje nalog in vlog zdravstvenih delavcev pri promociji zdravja in aplikativno povezavo med teorijo in prakso, • sposobnost dojemanja vloge in dinamike družbenih in socio-kulturnih sprememb in njihove posledice na posameznikovo in družinsko življenje, na odnos do bolezni in zdravja in do institucij, ki se ukvarjajo z ohranjanjem zdravja in preprečevanjem oz. zdravljenjem bolezni, • sposobnost preučevanja konceptov, povezanih s teorijo in prakso managementa in obravnavanja, sposobnost uporabe teorij managementa v zdravstveni negi ter v zdravstvenem in socialnem varstvu, • usposobljenost uporabe načel in humanističnih teorij učenja in pridobljenega znanja za vzgojno-izobraževalno delovanje s področja zdravstvene nege za različne ciljne skupine, • sposobnost ugotavljanja in analize javnih zdravstvenih problemov za izboljšanje in ohranjanje zdravja ter preprečevanja in odpravljanja bolezni, pa tudi za vključevanje ukrepov v celovit sistem zdravstvenega varstva, • usposobljenost uporabe in oblikovanja elementov gerontološke zdravstvene nege, patronažne zdravstvene nege in perioperativne zdravstvene nege, • sposobnost spoznavanja svoje vloge pri izboljševanju kakovosti v zdravstvu in zdravstveni negi, • poznavanje pomembnosti in uporabnosti informacij, informacijskih sistemov in informacijske tehnologije v zdravstvu in zdravstveni negi, • sposobnost uporabe simulacij, učenja na daljavo in virtualne realnosti v zdravstvu in zdravstveni negi • sposobnost obravnave in kritične ocene urgentnih stanj v zdravstvu ter samostojno reševanje le teh v kompleksnih in nepredvidljivih okoliščinah • usposobljenost izvajanja nujnih diagnostičnih postopkov in sodelovanje pri terapevtskih ukrepih na terenu in urgentnem centru • usposobljenost za kakovostno in zanesljivo zgodnjo triažo bolnikov in poškodovancev na terenu in urgentnih centrih s poznavanjem ocenjevalnih lestvic • sposobnost za delovanje v timih in delno neodvisno odločanje pri kritično bolnih in hudo poškodovanih v predbolnišničnem (ambulante družinske medicine, prehospitalne enote, motorist reševalec, helikopterska enota nujne medicinske pomoči) in bolnišničnem okolju (sprejemni urgentni oddelek, oddelki intenzivne medicine in intenzivne nege) • sposobnost razvijanja znanja in spretnosti v prehranski znanosti, dietetiki in klinični prehrani ter na področju vedenjskih ved, ki tvorijo osnovo za certifikacijo dietetikov in za delo v zdravstvu, • sposobnost oceniti stanje prehranjenosti in načine prehrane bolnika ter metode za predpisovanje diet ter spoznati prehrano bolnika oziroma razlike med prehrano zdravega in bolnega človeka, • sposobnost prepoznavanja, kritičnega analiziranja in izboljšanja prehranjevalnih navad (prehranska terapija za različne bolezni in tudi v okviru preventivnega zdravstvenega varstva, ki temelji na raziskavah in dokazanimi izkušnjami), • sposobnost uporabe naprednih znanj in veščin z ožjega strokovnega področja integrirane preventive, celostne obravnave in vodenja pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo ter kritično zavedanje o tekočih vprašanjih, pomembnih za to prakso • usposobljenost za načrtovanje celostne in individualne zdravstvene nege kroničnega bolnika • sposobnost izvajanja diagnostičnih postopkov in sodelovanje pri terapevtskih ukrepih v okviru obravnave kroničnega bolnika s poznavanjem in uporabo protokolov vodenja kroničnih bolnikov • sposobnost uporabe naprednega znanja in kritičnega razmišljanja za zagotavljanje celostne gerontološke zdravstvene obravnave na primarni ravni • usposobljenost za samostojno izvajanje celostne ocene zdravstvenega stanja in uporaba kliničnega sklepanja za prepoznavanje potreb po zdravstveni negi pri starejših • sposobnost načrtovanja celostne gerontološke zdravstvene obravnave, dolgotrajne oskrbe in oskrbe ob koncu življenja • sposobnost uporabe naprednega kliničnega znanja in kritičnega razmišljanja za zagotavljanje celostne ocene mentalnega zdravja in psihologije zdravja posameznika, družine in skupnosti • usposobljenost za izvajanje celostne ocene zdravstvenega stanja in uporaba kliničnega sklepanja pri mentalnem zdravju in pomen primarne, sekundarne in terciarne preventive duševnih motenj • sposobnost za obravnavo bolezni odvisnosti, samomorov in samomorilnih vedenj ter psihiatrično urgentno obravnavo • sposobnost sodelovanja pri terapevtskih ukrepih s poznavanjem pomena psihofarmakologije v okviru terapije in preprečevanja duševnih motenj • sposobnost razumevanja pomena racionalnega sistema zdravstvenega varstva za zdravje posameznika in prebivalstva ter uporaba naprednih znanj s področja dela javnega zdravja, organiziranost in metod dela ter poznavanje zdravstvenih sistemov, njihovih značilnosti ter določilnic, ki vplivajo na njihovo oblikovanje • poznavanje nevarnih fizikalnih vplivov na človeka in njegovo zdravje ter njihovih determinističnih fizioloških učinkov • poznavanje osnovnih ekoloških pojmov: ekosistemi, združbe, populacije, habitat, ekološke niše, biodiverziteta, medvrstni odnosi, evolucijske spremembe • usposobljenost za uporabo epidemioloških metod pri proučevanju zdravja in bolezni prebivalstva Študent pridobi sposobnost razvijanja lastnosti samostojnega in odgovornega vodenja ter povezovanja timskega dela. Pridobi odgovornost do poklica, do pacienta in do sodelavcev v zdravstvenem timu ter razvije soodgovornost do uravnoteženega razvoja zdravstvene nege v Sloveniji in Evropi.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Med splošnimi kompetencami študijskega programa 2. stopnje Zdravstvena nega so posebej izpostavljene naslednje kompetence: - sposobnost uporabe in oblikovanje elementov sodobne zdravstvene nege, - sposobnost uporabe raziskovalnih metod in postopkov ter procesov v zdravstveni negi, - sposobnost kritične presoje, uporabljenih teoretičnih izsledkov v praksi in vključevanja teoretičnih modelov v proces zdravstvene nege, -sposobnost uporabe znanja s področja promocije zdravja ter organizacije primarnega zdravstvenega varstva in preventivnih ukrepov na tem nivoju. Skladno s pridobljenimi kompetencami bo diplomant usposobljen: - za načrtovanje kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja v zdravstveni negi s posebnim poudarkom na temah, kot so zbiranje in določanje vzorcev, dostopnost, etika in točnost. Obvladal bo uporabo različnih tehnik in metod zbiranja ter analiziranja kvalitativnih in kvantitativnih podatkov; - za spoznavanje temeljnih značilnosti, problemov in odprtih vprašanj zdravstva kot pomembnega elementa celostnega humanističnega študija, pri katerem se pojasnjujejo filozofski pogledi z dodatnim poudarkom na etičnih dimenzijah; - za predstavljanje teoretičnih vsebin in z dokazi podprte zdravstvene nege, za empirične analize v zdravstvu in zdravstveni negi, za organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter službe zdravstvene nege, spremljanje izidov in učinkov zdravstvene nege in dokumentiranje, interdisciplinarno povezovanje za zagotavljanje kakovostne celostne obravnave bolnika; - za pridobivanje usmerjenih temeljnih znanj s področja smeri; diplomant poglobi znanja na področju izbirnih učnih enot na smeri, kjer si pridobi zaželene kompetence na izbranem področju zdravstvenih ved.

Pogoji za vpis v program

V študijski program druge stopnje Zdravstvena nega se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje s področja zdravstva (091). 2. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). 3. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. Za vpis na smer Urgentna stanja v zdravstvu morajo imeti kandidati najmanj 3 leta delovnih izkušenj iz področja zdravstvene nege in oskrbe, kar dokazujejo s potrdilom o zaposlitvi, ki ga izda delodajalec.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje, in sicer – povprečna ocena z zaključnim delom 100%. Če zaključno delo ni del predhodnega študija, se pri izbiri 100 % upošteva povprečna ocena študija.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode je na študijski program druge stopnje Zdravstvena nega omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe s področja zdravstva (091), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Priznanje se ureja po postopkih in merilih, ki jih predpisuje Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim predhodno pridobljena znanja ter spretnosti upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu. UM FZV lahko kandidatom prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani. Kandidatu, ki je predhodno že študiral po drugem akreditiranem študijskem programu, se lahko prizna že pridobljene kreditne točke iz študijskih programov isre ravni zahtevnosti. Podlaga za priznavanje je javna listina ali potrdilo o opravljenih učnih enotah ter posamezni učni načrti, iz katerih mora biti razvidno število kreditnih točk, število in struktura ur, vsebine, cilji in kompetence. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata: Vloga za priznavanje znanj in spretnosti.

Pogoji za dokončanje študija

Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predvidene obveznosti, napisati in uspešno zagovarjati magistrsko delo ter tako zbrati najmanj 120 ECTS.

ZDRAVSTVENA NEGA

mag. zdr. nege
magister zdravstvene nege
magistrica zdravstvene nege
M.Sc.
Master of Science

09 - Zdravstvo in socialna varnost
0988 - Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno zdravstvo in socialna varnost

3.3 - Zdravstvene vede

Besedilo o sprejetju

Študijska smer se izvaja od študijskega leta 2014/2015.

Možnosti za zaposlitev

Magistri in magistrice zdravstvene nege se lahko zaposlujejo v zdravstvenih zavodih, socialnih zavodih, javni upravi, prehrambni industriji, farmaciji, izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah, humanitarnih organizacijah, zasebnem sektorju, drugih evropskih in svetovnih organizacijah, povezanih z zdravstvom, ipd.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Študenti bodo sposobni oz. zmožni: • preučevati sodobne teorije, ki opredeljujejo naravo znanja na teoretičnem in praktičnem področju zdravstvene nege in razpravljati o njeni relevantnosti in uporabi v klinični praksi, • obravnavati vsebino in uporabo modelov zdravstvene nege in proučevati koncepte, povezane z umetnostjo in znanostjo zdravstvene nege, • opisati načela in uporabo raziskovanja v zdravstveni negi in kritično oceniti raziskovalno literaturo glede na posamezni vidik klinične prakse zdravstvene nege, • preučevati koncepte, povezane s teorijo in prakso managementa in obravnavati uporabo teorije managementa v zdravstveni negi in zdravstvenem in socialnem varstvu, • preučevati načela in metode za izboljšanje kakovosti in obravnavati uporabo teh načel v zdravstveni negi in zdravstvenem in socialnem varstvu, • preučevati naravo sprememb in uporabo teorije sprememb v zdravstveni negi in zdravstvenem in socialnem varstvu, • preučevati epistemiologijo in ontologijo ter povezati študij filozofije z znanjem in prakso zdravstvene nege, • preučevati etično razsežnost človekovih ravnanj in obravnavati uporabo teorij morale na teoretičnem in praktičnem področju zdravstvene nege, • razpravljati o glavnih načelih behaviorističnih, kognitivističnih in humanističnih teorij učenja in razpravljati o uporabi teh teorij pri poučevanju in pri preverjanju ter ocenjevanju znanja, • preučevati sodobna vprašanja v profesionalni praksi in obravnavati njihov pomen in uporabo v praksi zdravstvene nege.

Pogoji za vpis v program

V študijski program druge stopnje Zdravstvena nega se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje s področja zdravstva (091). 2. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). 3. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS , le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS , le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. Za vpis na smer Urgentna stanja v zdravstvu morajo imeti kandidati najmanj 3 leta delovnih izkušenj iz področja zdravstvene nege in oskrbe, kar dokazujejo s potrdilom o zaposlitvi. Študijska smer Zdravstvena nega – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 7 študentov. Študijska smer Urgentna stanja v zdravstvu – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 7 študentov. Študijska smer Preventivna in klinična prehrana – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Integrirana obravnava kroničnih bolnikov v napredni zdravstveni negi– izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Integrirana obravnava starejših v napredni zdravstveni negi – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. UM FZV v študijskem letu 2021/2022 drugega letnika na smeri Integrirana obravnava starejših v napredni zdravstveni negi ter Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege ne bo izvajala, zato se kandidati z zaključenim univerzitetnim študijskim programom, sprejetim pred 11. 6. 2004, ter zaključenim visokošolskim strokovnim študijskim programom, sprejetim pred 11. 6. 2004 in študijskim programom za pridobitev specializacije, sprejetim pred 11. 6. 2004 (kandidati, ki bi se na študij radi prijavili pod točko 3 in 4), ne morejo vpisati.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje, in sicer – povprečna ocena z zaključnim delom 100%. Če zaključno delo ni del predhodnega študija, se pri izbiri 100 % upošteva povprečna ocena študija.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode je na študijski program druge stopnje Zdravstvena nega omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe s področja zdravstva (091), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

URGENTNA STANJA V ZDRAVSTVU

mag. zdr. nege s podr. urg. st.
magister zdravstvene nege s področja urgentnih stanj
magistrica zdravstvene nege s področja urgentnih stanj
M.Sc.
Master of Science

09 - Zdravstvo in socialna varnost
0913 - Zdravstvena nega in babištvo

3.3 - Zdravstvene vede

Besedilo o sprejetju

Študijska smer se izvaja od študijskega leta 2014/2015.

Možnosti za zaposlitev

Magistri in magistrice zdravstvene nege s področja urgentnih stanj bodo zaposljivi v predbolnišničnem (ambulante družinske medicine, prehospitalne enote, motorist reševalec, helikopterska enota nujne medicinske pomoči) in bolnišničnem okolju (sprejemni urgentni oddelek, oddelki intenzivne medicine in intenzivne nege), kakor tudi v združenih urgentnih centrih.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Predmetno-specifične kompetence: • Izvedba nujnih ukrepov ob pojavu srčnega zastoja (v skladu z veljavnim protokolom). • Prepoznava osnovnih življenjsko ogrožajočih motenj srčnega ritma (uporaba monitorja). • Izvedba defibrilacije (AED, ročni defibrilator). • Osnove EKG-a in prepoznave akutnega koronarnega sindroma. • Nastavitev venske poti in uporaba infuzijskih tekočin ter uporaba infuzijskih črpalk in perfuzorjev, uporaba intraosalne poti in asistiranje pri nastavitvi centralnih venskih poti • Aplikacija adrenalina. • Poznavanje in uporaba ostalih reanimacijskih zdravil po seznamu. • Oskrba dihalne poti, aspiracija in mehanska ventilacija . • Izvajanje in sodelovanje pri izvedbi dodatnih postopkov za zagotavljanje proste dihalne poti (RSI, konikotomija, traheostomija, laringealna maska, laringealni tubus, I-gel). • Samostojna aplikacija kisika (uporaba različnih pripomočkov). • Prepoznava možnih vzrokov za nastanek akutne dihalne stiske in oskrba bolnika z akutno dihalno stisko. • Celovita uporaba monitoringa, poznavanje in osnovna interpretacija pridobljenih vrednosti (npr. EKG, SpO2, ETCO2, RR, TT, itd….). • Prepoznava in ustrezni ukrepi v primeru nenadne izgube zavesti, motenj zavesti in ogrožajočih nevroloških stanjih. • Prepoznava in ustrezno ukrepanje ob pojavu nenadnih vročinskih stanj in v primeru konvulzivnih motenj (epileptični napad, epileptični status, vročinski krči pri otroku itd…). • Prepoznava in ukrepi v primeru možgansko žilne oz. žilne simptomatike (TIA, možganska kap, možganske krvavitve, GVT, flebitisi, embolije, anevrizme, tromboza, disekcija, itd….). • Prepoznava šoka (vrste šoka) in takojšnje ukrepanje pri šokiranemu bolniku / poškodovancu (klinična slika, monitoring, i.v. poti, uporaba i.v. tekočin, aplikacija kisika, po potrebi aplikacija ustrezne terapije….). • Ustrezna prepoznava in ukrepanje ob različnih zastrupitvah (evakuacija, anamneza, klinična slika, uporaba antidotov, komunikacija s centrom za zastrupitve, itd…). • Prepoznava in izvedba ustreznih varnostnih ukrepov ob pojavu urgentnih nalezljivih infekcijskih stanj (individualna in množična izolacija, varstvo zdravstvenih delavcev). • Pristop k poškodovancu na terenu in določanje prizadetosti po ITLS in ATLS sistemu. • Prepoznava in ocenitev stopnje poškodbe glave ter ustrezno ukrepanje in opazovanje poškodovanca • Prepoznava in ukrepanje pri poškodbah prsnega koša in abdomna. • Prepoznava in (so-)oskrba poškodb ekstremitet in hrbtenice. • Izvajanje imobilizacije s sodobnimi pripomočki z poznavanjem indikacij. • Aplikacija ITLS in ATLS načel pri oskrbi poškodovanca v bolnišnici. • Prepoznava in ukrepanje po načelih algoritma pri akutni prsni bolečini, akutni bolečini v trebuhu. • Prepoznava in ukrepanje pri različnih nujnih stanjih v ginekologiji, nosečnicah in porodu. • Prepoznava in ukrepanje pri nujnih stanjih novorojenčka, dojenčka in otrok. • Izvajanje triaže pri sprejemu pacientov v urgentnem centru. • Izvajanje posebnih nalog v primeru masovnih nesreč po smernicah (primarna triaža na terenu, koordinacija transporta, vodenje intervencije. Triaža v bolnišnici, sodelovanje pri vodenju in odločanju). • Izvajanje posegov pri stabilizaciji ogroženega pacienta (NGS, TUK). • Poznavanje in uporaba UZ pri diagnostično terapevstkih ukrepih (venska pot, TUK..) • Izvajanje dispečerske službe (sprejem klica, razporejanje ekip, krizno komuniciranje, sodelovanje z interventnimi službami).

Pogoji za vpis v program

V študijski program druge stopnje Zdravstvena nega se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje s področja zdravstva (091). 2. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). 3. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS , le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS , le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. Za vpis na smer Urgentna stanja v zdravstvu morajo imeti kandidati najmanj 3 leta delovnih izkušenj iz področja zdravstvene nege in oskrbe, kar dokazujejo s potrdilom o zaposlitvi. Študijska smer Zdravstvena nega – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 7 študentov. Študijska smer Urgentna stanja v zdravstvu – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 7 študentov. Študijska smer Preventivna in klinična prehrana – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Integrirana obravnava kroničnih bolnikov v napredni zdravstveni negi– izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Integrirana obravnava starejših v napredni zdravstveni negi – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. UM FZV v študijskem letu 2021/2022 drugega letnika na smeri Integrirana obravnava starejših v napredni zdravstveni negi ter Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege ne bo izvajala, zato se kandidati z zaključenim univerzitetnim študijskim programom, sprejetim pred 11. 6. 2004, ter zaključenim visokošolskim strokovnim študijskim programom, sprejetim pred 11. 6. 2004 in študijskim programom za pridobitev specializacije, sprejetim pred 11. 6. 2004 (kandidati, ki bi se na študij radi prijavili pod točko 3 in 4), ne morejo vpisati.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje, in sicer – povprečna ocena z zaključnim delom 100%. Če zaključno delo ni del predhodnega študija, se pri izbiri 100 % upošteva povprečna ocena študija.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode je na študijski program druge stopnje Zdravstvena nega omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe s področja zdravstva (091), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

PREVENTIVNA IN KLINIČNA PREHRANA

mag. prevent. in klin. prehrane
magister preventivne in klinične prehrane
magistrica preventivne in klinične prehrane
M.Sc.
Master of Science

09 - Zdravstvo in socialna varnost
0915 - Terapija in rehabilitacija

3.3 - Zdravstvene vede

Besedilo o sprejetju

Študijska smer se izvaja od študijskega leta 2019/2020.

Možnosti za zaposlitev

Magistri in magistrice preventivne in klinične prehrane bodo zaposljivi v zdravstvenih domovih, preventivnih centrih, zdravstveno vzgojnih centrih, zavodih za zdravstveno varstvo, bolnišnicah, domovih za ostarele, obratih javne prehrane, hotelih in zdraviliščih, vzgojno-izobraževalnih zavodih (vrtci, šole, dijaški domovi), farmacevtski industriji, turizmu, športno-rekreativnih centrih, nevladnih organizacijah ter v živilsko pridelovalni in/ali predelovalni industriji.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Predmetno-specifične kompetence: • Spoznajo osnovne procese v prehrambeni tehnologiji in njihove uporabe v procesnem inženirstvu, kot tudi procesov za proizvodnjo nekaterih proizvodov prehrambene industrije. • Spoznajo temelje integracije in regulacije metaboličnih procesov v celicah in tkivih. • Pridobijo osnove za razumevanje patofizioloških stanj človeka pri nekaterih najpogostejših presnovnih in prebavnih motnjah. • Spoznajo načela preventivne prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja; preventivno prehrano pred ključnimi boleznimi sodobnega časa: rakom, srčno-žilno boleznijo, debelostjo, sladkorno boleznijo ter spoznajo optimalno prehrano v različnih življenjskih obdobjih. • Spoznajo temelje zdrave prehrane za ohranjanje in krepitev zdravja in veščine, promocijo zdravega načina prehranjevanja in načrtovanja uravnotežene prehrane v praksi v posameznih življenjskih obdobjih, značilnosti priporočenega načina prehranjevanja za posamezne starostne skupine in posebne prehranske potrebe ter tveganja in bolezni povezane z neustrezno prehrano. • So sposobni oceniti stanje prehranjenosti bolnika, prepoznajo osnovne simptome, poznajo diagnostične postopke in principe zdravljenja bolezni ter najprimernejšo obliko prehrane pri določeni bolezni vključno z vsemi oblikami umetne prehrane. • Sposobnost izvesti najpogostejše hitre teste za spremljanje zdravljenja, tudi s hrano, svetovanje pacientom in drugim uporabljati rezultate biokemičnih analiz biološkega materiala pacientov in drugih. • Osvojijo znanja iz infekcijskih bolezni, še posebej tistih povezanih z varnostjo hrane v prehrambeni verigi. • Spoznajo različne vrste alternativnih oblik prehranjevanja – komplementarne oblik prehranjevanja, njihove značilnosti ter vplive na zdravje. • Sposobnost ugotavljanja okoljskih ter drugih psihosocialnih dejavnikov tveganja v povezavi s prehrano na populacijski ravni, poznavanje ekonomiko zdravstva z vidika preventivne prehrane. • Spoznajo osnovne vsebine s področja javnega zdravja, kar jim bo omogočilo oblikovanje širšega pogleda pri spremljanju ostalih učnih vsebin ter razumevanje prepletenosti različnih dejavnikov tveganja, različnih okolij ter lastnosti posameznika pri patogenezi posameznih bolezni, kot tudi pomena širšega socialnega okolja pri zagotavljanju pogojev za ohranitev in povrnitev zdravja. • Spoznajo osnovna teoretična načela rasti in razvoja otroka, prehranskih potreb otrok v določenih starostnih obdobjih, prehranskih smernic in prehranske obravnave dojenčkov, otrok in adolescentov, osnov parenteralne in enteralne prehrane pri otrocih ter spoznajo prehranske smernice in obravnave posameznih skupin kroničnih pediatričnih bolnikov. • Poznavanje in prepoznavanje problemov vezanih na prehrano v obdobju staranja – glede na njihove specifične potrebe, razumevanje preventivne prehrane z vidika dejavnikov tveganja pojavnosti obolenj ter promocija in izobraževanje zdravega prehranjevanja za starejše. • Spoznajo temelje prehrane športnika za ohranjanje in krepitev zdravja in veščine, kako pristopiti k promociji zdravega načina prehranjevanja in načrtovanja uravnotežene prehrane v praksi v posameznih življenjskih obdobjih. • Pridobijo teoretično in praktično znanje in veščine potrebne za obravnavo posameznih motenj hranjenja.

Pogoji za vpis v program

V študijski program druge stopnje Zdravstvena nega se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje s področja zdravstva (091). 2. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). 3. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS , le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS , le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. Za vpis na smer Urgentna stanja v zdravstvu morajo imeti kandidati najmanj 3 leta delovnih izkušenj iz področja zdravstvene nege in oskrbe, kar dokazujejo s potrdilom o zaposlitvi. Študijska smer Zdravstvena nega – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 7 študentov. Študijska smer Urgentna stanja v zdravstvu – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 7 študentov. Študijska smer Preventivna in klinična prehrana – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Integrirana obravnava kroničnih bolnikov v napredni zdravstveni negi– izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Integrirana obravnava starejših v napredni zdravstveni negi – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. UM FZV v študijskem letu 2021/2022 drugega letnika na smeri Integrirana obravnava starejših v napredni zdravstveni negi ter Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege ne bo izvajala, zato se kandidati z zaključenim univerzitetnim študijskim programom, sprejetim pred 11. 6. 2004, ter zaključenim visokošolskim strokovnim študijskim programom, sprejetim pred 11. 6. 2004 in študijskim programom za pridobitev specializacije, sprejetim pred 11. 6. 2004 (kandidati, ki bi se na študij radi prijavili pod točko 3 in 4), ne morejo vpisati.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje, in sicer – povprečna ocena z zaključnim delom 100%. Če zaključno delo ni del predhodnega študija, se pri izbiri 100 % upošteva povprečna ocena študija.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode je na študijski program druge stopnje Zdravstvena nega omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe s področja zdravstva (091), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

INTEGRIRANA OBRAVNAVA KRONIČNIH BOLNIKOV V NAPREDNI ZDRAVSTVENI NEGI

mag. integ. obr. knb.
magister integrirane obravnave kroničnega bolnika
magistrica integrirane obravnave kroničnega bolnika
M.Sc.
Master of Science

09 - Zdravstvo in socialna varnost
0988 - Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno zdravstvo in socialna varnost

3.3 - Zdravstvene vede

Besedilo o sprejetju

Študijska smer se izvaja od študijskega leta 2020/2021.

Možnosti za zaposlitev

Magistri in magistrice integrirane obravnave kroničnega bolnika v napredni zdravstveni negi so zelo zaželeni med delodajalci doma in v tujini ter zaposljivi na primarnem nivoju zdravstvenega varstva (v zdravstvenih domovih, ambulantah družinske medicine), na ostalih področjih sekundarne in terciarne ravni zdravstvenega varstva (bolnišnična dejavnost, zunaj bolnišnični zdravstveni dejavnosti, specialistične ambulante), v socialno-varstvenih zavodih, negovalnih bolnišnicah in v drugih organizacijah povezanih z zdravstvom in zdravstveno nego.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

• Osvojijo poglobljena znanja o zgradbi tkiv, organov in organskih sistemov, kar je nujno potrebno za nadaljnje razumevanje fiziologije in patologije ter uporabljanje pridobljenega znanja za prepoznavanje simptomov pri kroničnem pacientu. • Sposobnost oblikovanja individualnega programa obravnave kroničnega bolnika z upoštevanjem socio-ekonomske in kulturno-etnične značilnosti posameznika. • Sposobnost celostnega in večdimenzionalnega pristopa k ocenjevanju zdravstvenega stanja pacienta in oblikovanja kliničnih odločitev v okviru zdravstvene nege. • Poznavanje ustreznih protokolov za vodenje posameznih kroničnih bolnikov (astma, KOPB, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, srčno-žilna bolezen, depresija, benigna hiperplazija prostate, osteoporoza). • Spoznavanje osnovnih mehanizmov delovanja zdravil, vpliv zdravil na organizem in vpliv organizma na zdravila. • Spoznajo razvoj, umestitev ter organiziranost kontinuirane integrirane oskrbe kroničnih bolnikov v mreži zdravstvenega sistema. • Spoznajo konceptualne in teoretične osnove za razvoj skrbnih medosebnih odnosov in profesionalne komunikacije ter razumejo pomen skrbnih medosebnih odnosov in komunikacije z bolnikom, njegovo družino in sodelavci. • Prepoznajo etične dileme in določijo proces reševanja le-teh. • Prepoznajo in analizirajo potrebe po zdravstveno vzgojnem delu, vzgoji za zdravju in promociji zdravja v populaciji. • Prepoznajo prehransko ogrožene posameznike in bolnike, opredelijo njihovo presnovno stanje ter pripravijo okviren plan prehranske podpore. • Sposobnost identificiranja ključne preventivne in klinične intervencije v povezavi s kroničnimi boleznim ter ovrednotenje intervencij obravnave in obvladovanja kroničnih bolezni.

Pogoji za vpis v program

V študijski program druge stopnje Zdravstvena nega se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje s področja zdravstva (091). 2. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). 3. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS , le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS , le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. Za vpis na smer Urgentna stanja v zdravstvu morajo imeti kandidati najmanj 3 leta delovnih izkušenj iz področja zdravstvene nege in oskrbe, kar dokazujejo s potrdilom o zaposlitvi. Študijska smer Zdravstvena nega – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 7 študentov. Študijska smer Urgentna stanja v zdravstvu – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 7 študentov. Študijska smer Preventivna in klinična prehrana – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Integrirana obravnava kroničnih bolnikov v napredni zdravstveni negi– izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Integrirana obravnava starejših v napredni zdravstveni negi – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. UM FZV v študijskem letu 2021/2022 drugega letnika na smeri Integrirana obravnava starejših v napredni zdravstveni negi ter Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege ne bo izvajala, zato se kandidati z zaključenim univerzitetnim študijskim programom, sprejetim pred 11. 6. 2004, ter zaključenim visokošolskim strokovnim študijskim programom, sprejetim pred 11. 6. 2004 in študijskim programom za pridobitev specializacije, sprejetim pred 11. 6. 2004 (kandidati, ki bi se na študij radi prijavili pod točko 3 in 4), ne morejo vpisati.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje, in sicer – povprečna ocena z zaključnim delom 100%. Če zaključno delo ni del predhodnega študija, se pri izbiri 100 % upošteva povprečna ocena študija.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode je na študijski program druge stopnje Zdravstvena nega omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe s področja zdravstva (091), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

INTEGRIRANA OBRAVNAVA STAREJŠIH V NAPREDNI ZDRAVSTVENI NEGI

mag. integ. obr. star. v nap. zdr. negi
magister integrirane obravnave starejših v napredni zdravstveni negi
magistrica integrirane obravnave starejših v napredni zdravstveni negi
M.Sc.
Master of Science

09 - Zdravstvo in socialna varnost
0913 - Zdravstvena nega in babištvo

3.3 - Zdravstvene vede

Besedilo o sprejetju

Študijska smer se prične prvič izvajati v študijskem letu 2021/2022.

Možnosti za zaposlitev

Magistri in magistrice integrirane obravnave starejših v napredni zdravstveni negi so zelo zaželeni med delodajalci doma in v tujini ter zaposljivi v zavodih institucionalnega varstva za starejše, patronažnem varstvu, ambulantah družinske medicine in bolnišničnem okolju.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

• Sposobnost opredelitve demografskih trendov in staranja, prepoznanje temeljev obvladovanja kroničnih bolezni ter opredelitev multimorbidnosti in polifarmacije. • Sposobnost načrtovanja ključne preventivne in klinične intervencije ter sestave celostnega in integriranega pristopa. • Sposobnost načrtovanja kliničnih odločitev v okviru zdravstvene nege na osnovi celostne ocene zdravstvenega stanja. • Sposobnost opredelitve vpliva promocije zdravja v poznejšem življenjskem obdobju na ohranjanje boljšega zdravja v starosti ter razumevanje definicije in vsebine koncepta krhkosti ter razmejitve do multimorbidnosti. • Pridobijo sposobnost kritične ocenitve potreb oseb z demenco, družin in skupnosti ter razumevanje kako kultura zdravstvene nege vpliva na oskrbo in prakso. • Razlikovanje pomena povezave med formalnim in družinskim omrežjem oskrbe za kakovost življenja starih ljudi. • Osvojijo najpomembnejše pojme in temeljne vrednote socialne varnosti. • Poznavanje in razlikovanje akutnih in kroničnih bolezni starostnikov ter posebnosti zdravljenja starostnika. • Sposobnost načrtovanja interdisciplinarno obravnave starostnikov in posebnosti zdravstvene obravnave v različnih življenjskih okoljih. • Načrtovanje celostnega pristopa v paliativni oskrbi. • Poznavanje psiholoških, socialnih in duhovnih potreb starostnika. • Sposobnost opredelitve bolečine in prepoznavanje osnovne razlike med posameznimi vrstami bolečine. • Načrtovanje osnovnih principov invazivnih postopkov za lajšanje bolečine ter njihove možne zaplete. • Prepoznajo morebitne navzkrižne interese v odnosih do svojcev in sposobnost zagovarjanja interes bolnika. • Sposobnost opredelitve, načrtovanja in organiziranja duhovne oskrbe kot bistveni del celovite oskrbe. • Prepoznavanje elementov ekonomskega bremena bolezni ter njihove medsebojne odvisnosti.

Pogoji za vpis v program

V študijski program druge stopnje Zdravstvena nega se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje s področja zdravstva (091). 2. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). 3. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS , le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS , le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. Za vpis na smer Urgentna stanja v zdravstvu morajo imeti kandidati najmanj 3 leta delovnih izkušenj iz področja zdravstvene nege in oskrbe, kar dokazujejo s potrdilom o zaposlitvi. Študijska smer Zdravstvena nega – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 7 študentov. Študijska smer Urgentna stanja v zdravstvu – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 7 študentov. Študijska smer Preventivna in klinična prehrana – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Integrirana obravnava kroničnih bolnikov v napredni zdravstveni negi– izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Integrirana obravnava starejših v napredni zdravstveni negi – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. UM FZV v študijskem letu 2021/2022 drugega letnika na smeri Integrirana obravnava starejših v napredni zdravstveni negi ter Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege ne bo izvajala, zato se kandidati z zaključenim univerzitetnim študijskim programom, sprejetim pred 11. 6. 2004, ter zaključenim visokošolskim strokovnim študijskim programom, sprejetim pred 11. 6. 2004 in študijskim programom za pridobitev specializacije, sprejetim pred 11. 6. 2004 (kandidati, ki bi se na študij radi prijavili pod točko 3 in 4), ne morejo vpisati.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje, in sicer – povprečna ocena z zaključnim delom 100%. Če zaključno delo ni del predhodnega študija, se pri izbiri 100 % upošteva povprečna ocena študija.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode je na študijski program druge stopnje Zdravstvena nega omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe s področja zdravstva (091), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

MENTALNO ZDRAVJE V NAPREDNI PRAKSI ZDRAVSTVENE NEGE

mag. mental. zdrav. v nap. zdr. negi
magister mentalnega zdravja v napredni praksi zdravstvene nege
magistrica mentalnega zdravja v napredni praksi zdravstvene nege
M.Sc.
Master of Science

09 - Zdravstvo in socialna varnost
0913 - Zdravstvena nega in babištvo

3.3 - Zdravstvene vede

Besedilo o sprejetju

Študijska smer se prične prvič izvajati v študijskem letu 2021/2022.

Možnosti za zaposlitev

Magistri in magistrice mentalnega zdravja v napredni praksi zdravstvene nege so zaposljivi v zdravstvenih zavodih (bolnišnice, zdravstveni zavodi, specialne bolnišnice), socialno – varstvenih zavodih, socialnih službah, javni upravi, šolskih ustanovah, negovalnih bolnišnicah, zasebnem sektorju, sanitetnih enotah slovenske vojske in obrambnih strukturah bodočih mednarodnih povezav, civilni zaščiti, humanitarnih organizacijah, ministrstvih in različnih evropskih in svetovnih organizacijah povezanih z zdravstvom in zdravstveno nego.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

• Sposobnost kritičnega razpravljanja o ključnih značilnostih duševnega zdravja in ustreznih posegih, vključno s farmakološkimi in psihološkimi. • Sposobnost analiziranja ključnih pojmov v duševnem zdravju in njihovo uporabo pri oskrbi duševnega zdravja in promociji duševnega zdravja. • Razumevanje širše vloge medicinske sestre pri podpiranju ljudi pri urejanju njihovega duševnega in fizičnega zdravja. • Izkazovanje kritičnega razumevanje in razvoj terapevtskega zavezništva v procesu vključevanja pacientov v celostno oceno, oblikovanje in raziskovanje odnosa do možnosti zdravljenja, vključno z zdravili in psihološkim zdravljenjem. • Sposobnost samostojnega delovanja pri razvoju sistema skrbi za duševno zdravje ter organiziranja dela v različnih organizacijskih oblikah skrbi za duševno zdravje. • Prepoznavanje bolnika s problematiko bolezni odvisnosti ter predlaganje bazičnih usmeritev v iskanju pomoči. • Prepoznavanje znakov, vzrokov in posledic duševnih motenj ter opredeljevanje osnovnih znakov pogostih duševnih motenj. • Prepoznavanje samomorilnega vedenje in sposobnost kritične presoje, analize in sinteze različnih teoretičnih modelov ter prenos v prakso. • Sposobnost opredelitve teoretičnih in praktičnih okvirjev klinične psihiatrije ter razumevanje psihiatrične motnje razpoloženja. • Poznavanje in razumevanje temelje osnovne in klinične psihofarmakologije. • Sposobnost ustvariti ugoden terapevtski kontekst in odnose s pacienti. • Razumevanje biopsihosocialnega modela zdravja in bolezni s posebnim poudarkom na razumevanju vloge psiholoških, vedenjskih in socialnih dejavnikov pri ohranjanju zdravja in preprečevanju bolezni. • Prepoznavanje osnovnih značilnosti posameznikov v forenzični psihiatriji in razumevanje najpogostejših duševnih motenj s področja forenzične psihiatrije. • Sposobnost opredelitve delovanja zdravstvene nege mentalnega zdravja v skupnosti in prepoznati stigmo duševnih motenj v skupnosti. • Sposobnost opredeljevanja, načrtovanja in organiziranja duhovne oskrbe kot bistveni del celovite oskrbe.

Pogoji za vpis v program

V študijski program druge stopnje Zdravstvena nega se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje s področja zdravstva (091). 2. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). 3. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS , le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004 s področja zdravstva (091). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS , le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. Za vpis na smer Urgentna stanja v zdravstvu morajo imeti kandidati najmanj 3 leta delovnih izkušenj iz področja zdravstvene nege in oskrbe, kar dokazujejo s potrdilom o zaposlitvi. Študijska smer Zdravstvena nega – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 7 študentov. Študijska smer Urgentna stanja v zdravstvu – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 7 študentov. Študijska smer Preventivna in klinična prehrana – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Integrirana obravnava kroničnih bolnikov v napredni zdravstveni negi– izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Integrirana obravnava starejših v napredni zdravstveni negi – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. Študijska smer Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege – izredno se bo izvajala samo v primeru, če bo v 1. letnik vpisanih vsaj 6 študentov. UM FZV v študijskem letu 2021/2022 drugega letnika na smeri Integrirana obravnava starejših v napredni zdravstveni negi ter Mentalno zdravje v napredni praksi zdravstvene nege ne bo izvajala, zato se kandidati z zaključenim univerzitetnim študijskim programom, sprejetim pred 11. 6. 2004, ter zaključenim visokošolskim strokovnim študijskim programom, sprejetim pred 11. 6. 2004 in študijskim programom za pridobitev specializacije, sprejetim pred 11. 6. 2004 (kandidati, ki bi se na študij radi prijavili pod točko 3 in 4), ne morejo vpisati.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Zdravstvena nega se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje, in sicer – povprečna ocena z zaključnim delom 100%. Če zaključno delo ni del predhodnega študija, se pri izbiri 100 % upošteva povprečna ocena študija.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode je na študijski program druge stopnje Zdravstvena nega omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe s področja zdravstva (091), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

JAVNO ZDRAVJE

mag. s podr. jav. zdr.
magister s področja javnega zdravja
magistrica s področja javnega zdravja
M.Sc.
Master of Science

09 - Zdravstvo in socialna varnost
0913 - Zdravstvena nega in babištvo

3.3 - Zdravstvene vede

Besedilo o sprejetju

Študijska smer se je pričela izvajati v študijskem letu 2022/2023.

Možnosti za zaposlitev

Magistri in magistrice s področja javnega zdravja se lahko zaposlujejo v zdravstvenih zavodih, javno zdravstvenih ustanovah, socialnih zavodih, javni upravi, izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah, humanitarnih organizacijah, zasebnem sektorju ter drugih evropskih in svetovnih organizacijah povezanih z zdravstvom.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

• Razložiti glavne probleme na področju javnega zdravja, pristope za zmanjševanje javno zdravstvenih problemov ter poznati glavne težave in ovire, ki v zvezi s tem nastajajo. • Razložiti in interpretirati značilnosti in tipologije zdravstvenih sistemov ter oblikovati določilnice, ki vplivajo na oblikovanje zdravstvenega sistema in njegovih prednostnih ciljev. • Razložiti različne dejavnike okolja, ki vplivajo na zdravje ljudi in kritično oceniti najpomembnejša onesnaževala v okolju in njihov vpliv na zdravje ljudi. • Razumeti in uporabiti ekosistemsko okolje informatike in podatkov v javnem zdravju v smislu normativne ureditve, strukture zdravstvenega sistema, deležnikov in njihovih vlog, organizacije in procesov, virov ipd. • Oceniti nevarnost različnih virov sevanja, delcev in energije ter učinkov različnih fizikalnih okoljskih dejavnikov na javno zdravje ter določiti njihove varne meje, vire in načine zaščite. • Razumeti in se zavedati pomena biotske raznovrstnosti za delovanje in procese v ekosistemih. • Oceniti vplive abiotskih meteoroloških in klimatoloških spremenljivk na človekovo počutje. • Razložiti epidemiološke značilnostih nalezljivih bolezni in dogodkov, pomembnih za zdravje ljudi. • Opredeliti teoretično znanje o nevarnostih kemikalij iz okolja in predvideti možne nevarnosti. • Prepoznavati najpogostejše nalezljive bolezni in načrtovati postopke za preprečevanje pojava in širjenja teh bolezni ter spoznavati in preprečevati bolnišnične okužbe, tako na teoretični kot praktični ravni. • Razložiti zdravstveno dejavnosti v naravnih zdraviliščih, razlike med zdraviliškim turizmom in medicinsko rehabilitacijo ter absolutne in relativne kontraindikacije za zdraviliško zdravljenje.