Študijski program je bil potrjen na Senatu FERI dne 5. 10. 2006, na Senatu UM dne 17. 10. 2006 in sprejet na Svetu za visoko šolstvo RS dne 8. 12. 2006. Senat FERI je dne 26. 10. 2012 in Senat UM je dne 18. 12. 2012 sprejel vlogo za ponovno akreditacijo študijskega programa. Svet Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu je dne 20. 3. 2014 sprejel odločbo s katero podaljšuje akreditacijo študijskega programa.

Pogoji za napredovanje v 2. letnik: Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere najmanj 54 točk ECTS. Pogoji za napredovanje v 3. letnik: Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse izpite 1. letnika in če zbere še najmanj 54 točk ECTS z opravljenimi izpiti 2. letnika. Pogoje za napredovanje pod izrednimi pogoji ter pogoje za ponavljanje opredeljuje Statut UM https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Statut-Univerze-v-Mariboru-uradno-precisceno-besedilo-UPB-13.pdf

Univerzitetni študijski program 1. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije ne vsebuje posameznih delov.

Diplomant študijskega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe 1. stopnje lahko nadaljuje z magistrskim študijem na študijskih programih 2. stopnje skladno s pogoji, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje podiplomski študijski program.

Diplomirani inženir informatike in podatkovnih tehnologij (UN) lahko opravlja odgovorna dela pri analizi, modeliranju in razvoju informacijskih sistemov, je sposoben voditi tovrstne projekte in upravljati IT v razvojno-raziskovalnih institucijah, v gospodarstvu, izobraževanju, javni upravi in v množici storitvenih dejavnosti.

Informacije o študijskih programih, ki jih ponuja UM FERI, so dosegljive na spletni strani https://feri.um.si/studij/programi/ .

Ni drugih obveznosti.

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-preverjanju-in-ocenjevanju-znanja-na-Univerzi-v-Mariboru-stev.-A4-2009-41-AG-uradno-precisceno-besedilo-UPB1.pdf Pri posamezni učni enoti se vrsta in način opravljanja izpita ter pogoji za pristop k izpitu določijo z učnim načrtom, ki je sestavni del študijskega programa. V učnem načrtu se določi delež posameznega načina preverjanja in ocenjevanja znanja, ki ga le-ta prispeva h končni oceni. Za vse predmete na vseh študijskih programih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ocenjevanje znanja ureja enotna Ocenjevalna lestvica, ki je dostopna na strani https://feri.um.si/studij/vprasanja-in-odgovori/. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.

Cilj študijskega programa 1. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije je, da diplomant pridobi osnovno znanje medsebojno tesno povezanih področij informatike, informacijskih sistemov, podatkovnih tehnologij in upravljanja IKT. Bodočim diplomantom želimo predati izpopolnjena strokovna znanja iz širokega spektra prej omenjenih področij, tako da so v skladu s smernicami razvoja tehnologij informacijske družbe, z aktualnimi potrebami trga in vizijo razvoja potreb na trgu dela v prihodnosti. Diplomanti programa bodo kadrovsko usposobljeni opravljati delo in uporabiti pridobljeno znanje v najrazličnejših domenah, ki so primarno ali posredno vezane na področje študija. Študijski program je na svojem vsebinskem področju usmerjen izrazito aplikativno ter omogoča kompetentno in kompetitivno vključevanje diplomanta v informacijsko družbo in sicer v različnih strokovnih vlogah. Na univerzitetnem študijskem programu študent pridobi strokovna znanja s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih ter delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod. S skrbno sestavo predmetnika študijskega programa, upoštevajoč obvezne kakor tudi izbirne in specifične predmete, kot so praktikumi ter študijske smeri v zadnjem semestru, je cilj da študenti pridobijo visoko strokovno usposobljenost za široko področje informatike, in podatkovnih tehnologij ter s tem povezanimi področji, kot so informacijska varnost, inteligentni sistemi in programsko inženirstvo, kakor tudi za razvijanje zmožnosti sporazumevanja na svojem področju in v sodelovanju z drugimi strokami, kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri vodenju najzahtevnejših del. Sestavni del programa je tudi sodelovanje pri raziskovalnem delu.

Študenti si z vsako posamezno učno enoto pridobijo splošne, kakor tudi specifične, z učnim načrtom definirane kompetence, ki skupaj prispevajo k ciljem študijskega programa. Diplomanti študijskega programa si tako na koncu pridobijo sledeče splošne kompetence: • podrobno poznavanje študijskega in poklicnega področja, • napredne računalniške spretnosti, sposobnost uporabljati, upravljati in oblikovati kompleksne računalniške ter informacijsko-komunikacijske sisteme, • zmožnost uporabe pridobljenega znanja skozi širok spekter vlog, v katerih se lahko znajde v prihodnosti, • zmožnost analitičnega in sistemskega razmišljanja, ki mu omogoča reševanje specifičnih izzivov in težav s področja študijskega programa, • reševati probleme v akademskem in industrijskem okolju, • učinkovitega skupinskega dela; • organizirati in izvajati znanstvene ali industrijske raziskovalne projekte, • pisati naloge in poročila v skladu s strokovnimi standardi, • pripraviti in voditi seminarje v skladu s strokovnimi standardi, • samostojno in učinkovito organizirati čas, • sposobnost vključevanja in sodelovanja v interdisciplinarnih skupinah v različnih vlogah z namenom razvoja kompleksnih rešitev IKT in sistemov na različnih problemskih področjih, • sposobnost iskanja dodatnega znanja s področja študijskega programa, upoštevajoč znanstvene metode in kritično mišljenje, • sposobnost oceniti situacije, storitve in produkte povezane s področjem študijskega programa, kakor tudi biti kritičen in samokritičen, • sposobnost prepoznati, formulirati, analizirati in reševati tehnične probleme, • sposobnost odločanja o načinu in naravi dela, postopku dela, času dela, vlog itn., • medsebojne spretnosti, • ustno in pisno izražanje ter komunikacija v inženirskih krogih in družbi na splošno, • raziskovalne spretnosti, • reševanje strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod, • samostojnost pri raziskovalnem delu, ki omogoča identifikacijo razvojno-raziskovalnih tematik in njihovo smiselno umestitev v prakso in • zmožnost iskanja novih virov znanja in uporabe metod za sporazumevanje v stroki in med strokami z namenom doseganja učinkovitih rešitev.

Študenti si z vsako posamezno učno enoto pridobijo splošne, kakor tudi specifične, z učnim načrtom definirane kompetence, ki skupaj prispevajo k ciljem študijskega programa. Diplomanti z univerzitetnim študijskim programom prve stopnje Informatika in podatkovne tehnologije pridobivajo naslednje predmetno-specifične kompetence: • poznavanje življenjskih ciklov, vseh faz in procesov načrtovanja, razvoja, implementacije, upravljanja ter prenove informacijskih rešitev in sistemov komuniciranja od strateškega planiranja, modeliranja poslovnih procesov in opredelitev zahtev do razvoja operativnih sistemov, vključno z njihovo verifikacijo in vzdrževanjem, • prilagoditev ogrodij procesnih modelov ter sledenje napotkom in dobrim praksam izbranega procesnega modela ter izdelava potrebne dokumentacije glede na tip projekta in problemsko področje, zagotavljanje primernih izdelkov za kakovostno izvedbo posamezne aktivnosti procesnega modela ter določanje najustreznejše vloge v projektni skupini, • obvladovanje kompleksnosti pri razvoju, vzdrževanju in upravljanju informacijskih sistemov in rešitev, • poznavanje in razumevanje osnov informatike, informacijskih sistemov in podatkovnih tehnologij, • zasnova in razvoj algoritmov in podatkovnih struktur ter njihova implementacija v sodobnih programskih jezikih in okoljih, • poznavanje in razumevanje temeljnih in naprednih metodoloških pristopov h gradnji informacijskih rešitev in sposobnost njihove praktične uporabe, • uporaba sistemskega pristopa k poslovnim in drugim informacijsko podprtim procesom, • poznavanje IT/IS arhitektur, vključno z arhitekturami sistemov, namenjenih upravljanju velepodatkov, • poznavanje in razumevanje celotnega spektra podatkovnih tehnologij ter uporabo teh pri razvoju sodobnih informacijskih rešitev in storitev, • poznavanje in razumevanje principov komuniciranja ter metod komuniciranja s poudarkom na delu v agilnih projektnih skupinah, • sposobnost vključevanja v projektno, skupinsko in raziskovalno-razvojno delo na področju informatike in podatkovnih tehnologij, • načrtovanje projektnega, skupinskega in laboratorijskega dela, • oblikovanje komunikacijskih pravil v integriranem okolju ter definiranje in vpeljava potrebne podpore IKT za delo v integriranem okolju, • razvoj informacijskih sistemov in rešitev z uporabo sodobnih paradigem (objektne, komponentne, storitvene), • uporaba programskih platform, knjižnic in integriranih razvojnih okolij, • vrednotenje uporabnosti in primernosti podpornih orodij za različne aktivnosti izbranega procesnega modela, • razvoj spletnih aplikacij in dinamičnih spletnih strani, • uporaba označevalnih jezikov s poudarkom na XML in povezanih tehnologijah, • uporaba konceptov in pristopov za dvig stopnje ponovne uporabe pri razvoju informacijskih rešitev in sistemov, • znanje in razumevanje konceptualnega, logičnega in fizičnega podatkovnega modeliranja, • analiza zahtev, načrtovanje in implementacija podatkovnih baz, • uporaba in povezovanje sistemov za upravljanje podatkovnih baz ter izvajanje povpraševanj po podatkovni bazi, • vodenje projektov od izdelave projektnega plana, oblikovanja primerne projektne skupine, sledenja izvajanja projekta do metričnega ovrednotenja uspešnosti, • uporaba empiričnih metod raziskovanja in vrednotenja rezultatov raziskav, • poznavanje in razumevanje osnovnih pojmov matematične analize, • identifikacija in reševanje problemov, povezanih z matematično analizo in njihovo uporabo na drugih področjih, • uporaba matematičnega sklepanja in razumevanje principov dokazovanja, • poznavanje in razumevanje različnih tipov algebrskih struktur, • uporaba znanja linearne algebre pri reševanju določenih geometrijskih problemov, • uporaba osnovnega verjetnostnega računa, • znanje in razumevanje osnovnih principov diskretne matematike, • identifikacija in reševanje problemov z uporabo kombinatoričnih orodij, • uporaba postopka reševanja diferenčnih enačb in reševanje glavnih tipov diferenčnih enačb, • načrtovanje in zasnova osnovnih algoritmov na relacijah in grafih ter analiza njihove časovne in prostorske zahtevnosti, • znanje tujega jezika s poudarkom na izrazoslovju s področja informatike, informacijskih sistemov in podatkovnih tehnologij, • razumevanje osnov razvoja in programiranja s poudarkom na razvoju nivoja poslovne logike in predstavitvenega nivoja, ki vključuje spletne in grafične uporabniške vmesnike ter razumevanje razvojnih postopkov in njihove aplikacije na medijske vsebine, • poznavanje podatkovnih baz in njihove uporabo ter konceptualno, logično in fizično načrtovanje podatkovnih baz, sistemov za upravljanje s podatkovnimi bazami in povpraševalnih jezikov, • poznavanje tehnologij in postopkov sodobnega razvoja spletnih sistemov s poudarkom na dinamičnih in multimedijskih vsebinah, • načrtovanje in izvedba integracije sistemov na nivoju podatkov, aplikacijskih vmesnikov, procesov in uporabniškega vmesnika, • načrtovanje in implementacija integracijskih procesov na osnovi razumevanja konvergence IKT sistemov in njenih implikacij, • zagotavljanje varnosti in zaščite informacijskih rešitev, • izkazati znanje in razumevanje metod in tehnik strojnega učenja, • analizirati, načrtovati in izvesti proces iskanja znanja iz podatkov ter uporabiti za to primerne tehnologije in orodja, • izbrati in uporabiti primerno metodo strojnega učenja ter poiskati in pripraviti podatke za rešitev konkretne naloge, • načrtovati, izvesti in voditi projekt razvoja in vpeljave rešitve z uporabo strojnega učenja, • analizirati in ovrednotiti posamezne rešitve strojnega učenja in tehnologij znanja • načrtovanje dimenzijskih podatkovnih modelov in razvoj podatkovnih skladišč, • optimizacija fizičnih modelov podatkovnih baz, • zagotavljanje kakovosti podatkov, • načrtovati relacijske podatkovne baze (RPB) skozi vse življenjske cikle, • uporabiti napredne ukaze SQL, • prepoznati probleme pri načrtovanju, izdelavi in upravljanju RPB, • oceniti možnost optimizacije delovanja RPB, • aplicirati tehnike optimizacije RPB, • razumeti razlike med RPB in posameznimi podatkovnimi bazami NoSQL ter se odločiti za najprimernejšo v danem trenutku, • oceniti kdaj uporabiti posamezno podatkovno bazo NoSQL, • uporabiti podatkovne baze NoSQL, • razumeti delovanje tehnologij porazdeljene skupne shrambe (npr. tehnologije veriženja blokov), • načrtovati rešitve, ki vključujejo tehnologije porazdeljene skupne shrambe (npr. tehnologije veriženja blokov), • uporabiti platforme tehnologije porazdeljene skupne shrambe (npr. tehnologije veriženja blokov), • razumeti in pojasniti razlike med paketnim procesiranjem podatkov in procesiranjem v obliki pretakanja podatkov, • razumeti življenjski cikel razvoja programskih rešitev, temelječih na velepodatkih, • razumeti ključne izzive in zahteve, ki jih prinaša razvoj rešitev, temelječih na velepodatkih, • načrtovati učinkovito arhitekturo velepodatkov, • zasnovati in vzpostaviti ustrezno razvojno okolje in tehnološko infrastrukturo za učinkovit razvoj rešitev temelječih na velepodatkih, • razumeti programske arhitekture, vzorce in postopke v povezavi z razvojem rešitev, temelječih na velepodatkih, • razumeti vidik varnosti arhitektur velepodatkov, • uporabiti ogrodja in orodja za vzpostavljanje, upravljanje in uporabo arhitektur velepodatkov.

V univerzitetni študijski program Informatika in podatkovne tehnologije se lahko vpiše: a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točke a) izbrani glede na: • splošni uspeh pri maturi (60 % točk), • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk); kandidati iz točke b) izbrani glede na: • splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk), • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk), • uspeh pri maturitetnem predmetu (20 % točk); kandidati iz točke c) pa glede na: • splošni uspeh pri zaključnem izpitu (60 % točk), • splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk).

Prehodi med programi so mogoči skladno z Zakonom o visokem šolstvu, Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Kandidati se skladno z Merili za prehode med študijskimi programi vpišejo: • V drugi ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji. Na študijski program 1. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije lahko prehajajo kandidati s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij, tehniških ter naravoslovno-matematičnih ved. • Vpis višješolskega diplomanta v univerzitetni študijski program 1. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije ni možen. Prehod je mogoč, če kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije, • prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, • se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa oz. mu je v postopku priznavanja priznanih toliko obveznosti, da izpolnjuje pogoje za nadaljevanje študija v novem študijskem programu. O prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati: • vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, • potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom kreditnih točk, • potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, • potrdilo o plačilu postopka. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu. V primeru omejitve vpisa se kandidati izberejo na osnovi ECTS števila točk izpitov, ki so se jim priznali na ŠP v katerega se želijo vpisati.

UM FERI priznava kandidatom pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru, ki ureja postopke za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Fakulteta kandidatom prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani. Podlaga za priznavanje znanj in spretnosti so potrdila ali druge listine: - javno veljavne listine (spričevala, diplome), - potrdila o opravljenem delu študijskega programa ali opravljenih obveznosti v študijskem programu, - potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju, spričevala ter druge listine, - izdelki, storitve, projekti, objave in druga avtorska dela kandidatov, - dokazila o registriranih patentih, - ustrezne reference o praktičnem usposabljanju in delovnih izkušnjah, - znanja, pridobljena s samoizobraževanjem in priložnostnim učenjem in druga dokazila/znanja, o katerih presoja Komisija za študijske zadeve UM FERI. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata, ki jo vloži na posebnem obrazcu, ki je sestavni del navedenega pravilnika.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 točk ECTS.