Študijski program je bil potrjen na Senatu FERI dne 19. 12. 2008, na Senatu UM dne 17. 2. 2009 in sprejet na Svetu za visoko šolstvo RS dne 30. 3. 2009. Senat FERI je dne 24. 4. 2014 in Senat UM je dne 22. 9. 2015 sprejel vlogo za ponovno akreditacijo študijskega programa. Svet Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu je dne 17. 3. 2016 sprejel odločbo s katero podaljšuje akreditacijo študijskega programa.

Pogoji za napredovanje v 2. letnik: Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 48 točk ECTS. Pogoje za napredovanje pod izrednimi pogoji ter pogoje za ponavljanje opredeljuje Statut UM https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Statut-Univerze-v-Mariboru-uradno-precisceno-besedilo-UPB-13.pdf

Študijski program 2. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije ne vsebuje posameznih delov.

Diplomant študijskega programa za pridobitev magistrske izobrazbe 2. stopnje lahko nadaljuje z doktorskim študijem na študijskih programih 3. stopnje skladno s pogoji, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje doktorski študijski program.

Študijski program druge stopnje Informatika in podatkovne tehnologije omogoča pridobitev širokega spektra kompetenc, ki so usmerjene v strokovno in znanstveno področje informatike in tehnologij komuniciranja, ki so med seboj neločljivo povezane in prepletene. Študijski program te visoko-strokovne kompetence dopolnjuje s spektrom znanj in kompetenc, ki omogočajo oblikovanje večplastnega, širokega in prilagodljivega profila diplomanta. Te kompetence obsegajo področja upravljanja tehnologij, projektnega vodenja s ključnimi poslovno ekonomskimi znanji in znanji inovacijskega managementa.

Informacije o študijskih programih, ki jih ponuja UM FERI, so dosegljive na spletni strani https://feri.um.si/studij/programi/ .

Ni drugih obveznosti.

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-preverjanju-in-ocenjevanju-znanja-na-Univerzi-v-Mariboru-stev.-A4-2009-41-AG-uradno-precisceno-besedilo-UPB1.pdf Pri posamezni učni enoti se vrsta in način opravljanja izpita ter pogoji za pristop k izpitu določijo z učnim načrtom, ki je sestavni del študijskega programa. V učnem načrtu se določi delež posameznega načina preverjanja in ocenjevanja znanja, ki ga le-ta prispeva h končni oceni. Za vse predmete na vseh študijskih programih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ocenjevanje znanja ureja enotna Ocenjevalna lestvica, ki je dostopna na strani https://feri.um.si/studij/vprasanja-in-odgovori/. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.

Temeljni cilj študijskega programa 2. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije je, da diplomant pridobi poglobljeno strokovno, na znanstvenih dejstvih temelječe znanje iz treh medsebojno tesno povezanih področij informatike, informacijskih sistemov, podatkovnih tehnologij in upravljanja IKT. Nadalje je temeljni cilj programa ta znanja dopolniti in preplesti s ključnimi znanji s področij upravljanja informacijskih, digitalnih in podatkovnih tehnologij, projektnega vodenja in vodenja inovacij, ključnimi poslovno ekonomskimi znanji in znanji inovacijskega menedžementa. Te usmeritve so usklajene s smernicami razvoja informatike in tehnologij komuniciranja (v okviru evropskih raziskovalnih programov označenega s kratico ICT), informacijske družbe, z aktualnimi potrebami gospodarstva in vizijo razvoja potreb na trgu dela v prihodnosti. Diplomanti bodo usposobljeni opravljati visoko specializirana strokovna dela in pripravljeni na osnovno znanstvenoraziskovalno delo in aktivnosti, povezane z raziskavami, razvojem in inovacijami. Usposobljeni bodo uporabiti pridobljeno znanje v najrazličnejših domenah, ki so neposredno ali posredno vezane na področje študija. S skrbno sestavo predmetnika študijskega programa, upoštevajoč obvezne kot tudi izbirne predmete oz. module, predstavlja študijski program možnost bodočemu diplomantu za optimalno kombinacijo teoretičnih in aplikativnih vsebin, ki se med sabo dopolnjujejo in zagotavljajo sinergijske učinke. Program omogoča kompetentno in kompetitivno vključevanje diplomanta v informacijsko družbo – družbo znanja. Magistrski študijski program poglablja obstoječa teoretična, metodološka in aplikativna znanja, ki jih je študent pridobil na prvostopenjskem študijskem programu in jih nadgrajuje ter dopolnjuje v celosten strokovni in znanstvenoraziskovalni profil. Študij teoretičnih in metodoloških osnov in konceptov omogoča ustrezno umestitev strokovnih znanj ter njihovo poglobljeno razumevanje z možnostjo izvirnih znanstvenih in strokovnih doprinosov stroki kasneje v poklicnem udejstvovanju posameznikov in skupin. Sestavni del programa je tudi sodelovanje pri raziskovalnem delu, saj študijski program nadalje poudarja pomen usposobljenosti za prenos in uporabo teoretičnega ter strokovnega znanja pri reševanju aplikativnih, strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod.

Študijski program druge stopnje Informatika in podatkovne tehnologije omogoča pridobitev širokega spektra kompetenc, ki so usmerjene v strokovno in znanstveno področje informatike in podatkovnih tehnologij, ki so med seboj neločljivo povezane in prepletene. Študijski program dopolnjuje visokostrokovne kompetence s spektrom znanj in kompetenc, ki omogočajo oblikovanje večplastnega, širokega in prilagodljivega profila diplomanta. Te kompetence obsegajo področja upravljanja tehnologij in poslovnih procesov, inteligentnih informacijskih rešitev, projektnega vodenja, sodobnih IT platform in arhitektur, varnosti IS in upravljanja z varnostjo, komuniciranja in sodelovanja ter vodenja digitalnih inovacij. Ključne splošne kompetence, ki se pridobijo s programom, obsegajo • zelo podrobno poznavanje študijskega in poklicnega področja, • napredne računalniške spretnosti, sposobnost uporabljati, upravljati in oblikovati kompleksne računalniške sisteme, • zmožnost uporabe pridobljenega znanja skozi širok spekter vlog, v katerih se lahko znajde v prihodnosti, • zmožnost analitičnega in sistemskega razmišljanja, ki mu omogoča reševanje specifičnih izzivov in težav s področja študijskega programa, • reševati probleme v akademskem in industrijskem okolju, • učinkovitega skupinskega dela, • organizirati, izvajati in voditi znanstvene ali industrijske raziskovalne projekte, • pisati naloge in poročila v skladu s strokovnimi standardi, • analizirati in oceniti primernost poročil in projektov glede na strokovne standarde, • pripraviti in voditi seminarje v skladu s strokovnimi in znanstvenimi standardi, • samostojno in učinkovito organizirati čas zase in za projektne skupine, • sposobnost vključevanja in sodelovanja v interdisciplinarnih skupinah v različnih vlogah z namenom razvoja kompleksnih rešitev IKT in sistemov na različnih problemskih področjih, • sposobnost iskanja dodatnega znanja s področja študijskega programa, upoštevajoč znanstvene metode in kritično mišljenje, • sposobnost oceniti situacije, storitve in produkte povezane s področjem študijskega programa kot tudi biti kritičen in samokritičen, • sposobnost prepoznati, formulirati, analizirati in reševati tehnične probleme ter jih predstaviti drugim oz. javnosti, • sposobnost vodenja in odločanja o načinu dela, naravi dela, postopku dela, času dela, vlogah itn., • medsebojne spretnosti, • ustno in pisno izražanje in komunikacija v inženirskih krogih in družbi na splošno, • raziskovalne spretnosti, • reševanje strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod, • samostojnost pri raziskovalnem delu, ki omogoča identifikacijo razvojno-raziskovalnih tematik in njihovo smiselno umestitev v prakso, • zmožnost iskanja novih virov znanja in uporabe metod za sporazumevanje v stroki in med strokami z namenom doseganja učinkovitih rešitev, • sposobnost sistemskega mišljenja, ki omogoča diplomantu vključevanje v interdisciplinarne skupine za razvoj kompleksnih rešitev IKT in sistemov na različnih problemskih področjih, poznavanje metodoloških osnov razvoja, • implementacije in upravljanje rešitev IKT in informacijskih sistemov, • sposobnost izvajanja osnovnih znanstvenoraziskovalnih aktivnosti na osnovi poznavanja, obvladovanja in uporabe teoretičnih konceptov, • sposobnost uporabe znanja v praksi in prenosa ter apliciranja teoretičnih znanj na praktične problemske domene ter sposobnost učinkovitega, kakovostnega in na dejstvih temelječega reševanja problemov, • kooperativnost in delo v skupini ter proaktivnost pri iskanju novih rešitev in novih pristopov.

Študenti si z vsako posamezno učno enoto pridobijo splošne kot tudi specifične, z učnim načrtom definirane kompetence, ki skupaj prispevajo k ciljem študijskega programa. Diplomanti z magistrskim študijskim programom druge stopnje Informatika in podatkovne tehnologije pridobijo naslednje predmetno-specifične kompetence: • razložiti pomen metodološkega pristopa k razvoju informacijskih rešitev in storitev, • izbrati in uporabiti primerne diagramske tehnike in notacije, • z uporabo principov storitvenega inženirstva razviti poslovne storitve in rešitve, • razvijati nove rešitve na osnovi načel ponovne uporabe • vrednotiti in primerjati kakovost informacijskih rešitev in poslovnih storitev, • definirati in opisati koncepte različnih podatkovnih tehnologij in storitev, • definirati in opisati povezanost podatkovnih tehnologij in storitev z vidika velepodatkov, • interpretirati razlike med posameznimi podatkovnimi tehnologijami in storitvami, • primerno uporabiti in aplicirati določen tip podatkovne tehnologije in storitve, • uporabiti tehnike pri delu z različnimi tipi podatkov in informacijami na različnih nivojih uporabe, • implementirati in vpeljati praktične rešitve ob uporabi podatkovnih tehnologij in storitev, • načrtovati sodobne in učinkovite programske rešitve ob uporabi primerne podatkovne tehnologije in storitve, • analizirati in ovrednotiti programske rešitve glede na primernost uporabe izbrane podatkovne tehnologije in storitve, • razložiti teoretične osnove storitveno usmerjenih arhitektur, • analizirati zahteve sodobnih kompleksnih storitveno usmerjenih informacijskih sistemov, • uporabiti napredne tehnologije in SOA metode pri načrtovanju in razvoju informacijskih rešitev, • razumeti uporabnost različnih inteligentnih metod v informacijskih sistemih strojnega učenja, • izbrati in uporabiti primerno inteligentno metodo strojnega učenja ter poiskati in predstaviti znanje pripraviti podatke za rešitev konkretne naloge, • uporabiti tehnologije in orodja za razvoj inteligentnih rešitev ansambelske metode in nevronske mreže za reševanje realnih problemov, • primerno nastaviti in optimizirati parametre strojnega učenja, • načrtovati in razviti inteligentne aplikacije oz. storitve, • načrtovati, izvesti in voditi projekt razvoja in vpeljave inteligentne rešitve, • analizirati in ovrednotiti posamezne inteligentne rešitve oz. poslovne sisteme strojnega učenja z vpeljanimi sistemi znanja, • izbrati, preučiti in uporabiti primerno orodje za vrednotenje poslovnega sistema, • zasnovati program za zbiranje podatkov kot osnovo za optimizacijo in simulacijo poslovnega procesa ter interpretirati rezultate, • vrednotiti prednosti sprotnega nadzora v izvajanju poslovnih procesov in argumentirati prednosti v praksi, • napredno poznavanje operacijskih raziskav za reševanje kompleksnih problemov, • razložiti teoretične osnove metod matematičnega modeliranja in optimizacije.

V 1. letnik podiplomskega študijskega programa 2. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije se lahko vpiše: a) kdor je dokončal univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (061), medijskih komunikacij (0688), matematike (0541), statistike (0542) ali fizike (0533); b) kdor je dokončal univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS s področij, ki niso navedena v prejšnjem odstavku, če je pred vpisom v podiplomski študijski program 2. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije opravil študijske obveznosti v obsegu 24 ECTS iz univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Opraviti mora naslednje študijske obveznosti: Objektno programiranje v Javi (6 ECTS), Podatkovne baze I (6 ECTS), Osnove spletnih tehnologij (6 ECTS) ter Arhitekture IS in vzorci (6 ECTS). Če je kandidat tekom svojega prvostopenjskega študija osvojil snov, ki jo pokrivajo navedeni predmeti, se mu lahko predmeti delno ali v celoti priznajo; c) kdor je dokončal visokošolski strokovni študijski program (pred sprejetjem Zakona o visokem šolstvu leta 2004) s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (061), medijskih komunikacij (0688), matematike (0541), statistike (0542) ali fizike (0533); d) kdor je dokončal visokošolski strokovni študijski program (pred sprejetjem Zakona o visokem šolstvu leta 2004) s področij, ki niso navedena v prejšnjem odstavku, če je pred vpisom v podiplomski študijski program 2. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije opravil študijske obveznosti v obsegu 24 ECTS iz univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Opraviti mora naslednje študijske obveznosti: Objektno programiranje v Javi (6 ECTS), Podatkovne baze I (6 ECTS), Osnove spletnih tehnologij (6 ECTS) in Arhitekture IS in vzorci (6 ECTS). Če je kandidat tekom svojega prvostopenjskega študija osvojil snov, ki jo pokrivajo navedeni predmeti, se mu lahko predmeti delno ali v celoti priznajo; e) kdor je dokončal univerzitetni študijski program (pred sprejetjem Zakona o visokem šolstvu leta 2004) s strokovnega področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (061, 068). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, če izkazuje osvojitev ustrezne snovi, vpiše pa se v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom; f) kdor je dokončal univerzitetni študijski program (pred sprejetjem Zakona o visokem šolstvu leta 2004) z drugih strokovnih področij: matematike (0541), statistike (0542), fizike (0533), elektrotehnike in energetike (0713), elektronike in avtomatizacije (0714), mehatronike (0788), kemije in kemijske tehnologije (0531), strojništva (0715), gradbeništva (0732), ekonomije (0311), računovodstva in revizije (0411), finančništva (0412), poslovanja in upravljanja (0413). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS, če izkazuje osvojitev ustrezne snovi, skladno s tem pa se vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije se upošteva: uspeh pri študiju prve stopnje - povprečna ocena izpitov in zaključnega dela (100%).

Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Informatika in podatkovne tehnologije omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij – IKT (061), medijskih komunikacij (0688), matematike (0541), statistike (0542) ali fizike (0533), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

UM FERI priznava kandidatom pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru, ki ureja postopke za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Fakulteta kandidatom prizna znanja in spretnosti, če ti po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, v katerega se kandidati želijo vpisati ali so vanj vpisani. Podlaga za priznavanje znanj in spretnosti so potrdila ali druge listine: - javno veljavne listine (spričevala, diplome), - potrdila o opravljenem delu študijskega programa ali opravljenih obveznosti v študijskem programu, - potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju, spričevala ter druge listine, - izdelki, storitve, projekti, objave in druga avtorska dela kandidatov, - dokazila o registriranih patentih, - ustrezne reference o praktičnem usposabljanju in delovnih izkušnjah, - znanja, pridobljena s samoizobraževanjem in priložnostnim učenjem in druga dokazila/znanja, o katerih presoja Komisija za študijske zadeve UM FERI. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata, ki jo vloži na posebnem obrazcu, ki je sestavni del navedenega pravilnika.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 120 točk ECTS.