Besedilo o sprejetju
Enoviti magistrski študijski program druge stopnje Predmetni učitelj je bil potrjen na 3. pisni seji Senata Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, 8. 4. 2015, izbirna usmeritev Izobraževalna kemija je bila potrjena na Senatu Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, 10. 4. 2015, izbirna usmeritev Izobraževalno računalništvo je bila potrjena na Senatu Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, 27. 9. 2013.Študijski program je bil potrjen na Senatu Univerze v Mariboru, 21. 4. 2015.
Svet Nacionalne agencije Republika Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je študijskemu programu podelil akreditacijo na svoji 96. seji, dne 17. 12. 2015 z odločbo št. 6033-17/2015/10.
Pogoji za napredovanje po študijskem programu
Pogoj za napredovanje v višji letnik je zbranih najmanj 53 ECTS vpisanega letnika in vse kreditne točke predhodnih letnikov.
Brez opravljenih vseh obveznosti 1. letnika ni možno niti izjemno napredovanje v 3. letnik.
Brez opravljenih vseh obveznosti 2. letnika ni možno niti izjemno napredovanje v 4. letnik.
Brez opravljenih vseh obveznosti 3. letnika ni možno niti izjemno napredovanje v 5. letnik.
Možnosti za nadaljevanje študija
Diplomanti pedagoškega študijskega programa Predmetni učitelj lahko nadaljujejo študij na študijskih programih 3. stopnje, skladno s pogoji visokošolskih zavodov, ki razpisujejo študijske programe 3. stopnje.
Možnosti za zaposlitev
Diplomanti pedagoškega študijskega programa Predmetni učitelj bodo zaposljivi kot učitelji izbranih predmetnih področij v osnovnih in srednjih šolah. Glede na temeljne cilje programa ter splošne in predmetno-specifične kompetence predlaganega študijskega programa pa bodo zaposljivi tudi v širokem spektru strokovnih dejavnosti. Gre za delovna mesta, kjer se zahtevajo znanja s področja tehnike in tehnologije, naravoslovja, matematike, komunikacijske veščine in analitične sposobnosti. Te kvalifikacije omogočajo diplomantom zaposljivost tudi izven meja Slovenije, zlasti v okviru Evropske Unije. Področja lahko združimo v naslednje kategorije:
- izobraževalne ustanove,
- delo v izobraževalnih enotah delovnih organizacij z različnih področij sorodnih industrij,
- projektno delo (organiziranje družbenih dogodkov in procesov),
- delo v raziskovalnih institucijah,
- delo v javnih institucijah,
- delo v različni sodobnih medijskih organizacijah.
Na teh področjih bodo diplomanti lahko opravljali naloge, ki so povezane z načrtovanjem in izvajanjem tehniško-tehnoloških in izobraževalnih dejavnosti, sodelovali pri svetovalnem delu, v animaciji za izobraževalno delo, v popularizaciji sodobnih oblik poučevanja in učenja, inovacijskih projektih, v organizaciji projektov s področja naravoslovja, matematike, tehnike, računalništva, kulture, mladinskega dela, prostovoljnega dela.
Prednost naših diplomantov je prav v široki zaposljivosti, ki jo še povečuje dejstvo, da gre za dvopredmetni program, kjer interdisciplinarnost dodatno povečuje zaposlitvene možnosti. Ocenjujemo, da je z vidika naraščajočega pomena fleksibilnosti delovne sile, prav širina zaposlitvenih možnosti najboljše zagotovilo uspešne umestitve diplomantov predlaganega študijskega programa na slovenskem trgu dela.
Dodatne informacije
Študijski program Predmetni učitelj je sestavljen iz dveh obveznih usmeritev, ki ju kandidat izbere iz nabora usmeritev ob vpisu v program (Izobraževalna biologija, Izobraževalna fizika, Izobraževalna kemija, Izobraževalna matematika, Izobraževalna tehnika, Izobraževalno računalništvo) v skupnem obsegu 244 ETS in obveznega splošno pedagoškega modula, v obsegu 32 ECTS.
Načini ocenjevanja
Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM : https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf
Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXVIII-7-2010), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXX-2-2012), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXXII-5-2014), Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM - neuradno prečiščeno besedilo (l. 2015), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009/41 AG (l. 2019) https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf
Oblike in načini preverjanja znanja opredeljuje 5. člen pravilnika.
Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani fakultete: https://www.fnm.um.si/index.php/predstavitev-tudija/podiplomski-tudijski-programi/
Temeljni cilji študijskega programa
Študijski program Predmetni učitelj ima zastavljene naslednje temeljne cilje:
- temeljno strokovno znanje iz najmanj dveh predmetnih področij, ki so pomembna za izobraževanje na tem predmetnem področju,
- predmetno-didaktična znanja z najmanj dveh izbranih predmetnih področij izobraževanja skupaj s praktičnim pedagoškim usposabljanjem,
- temeljna strokovna znanja s področja pedagoških, psiholoških, filozofskih in socioloških ved, ki so pomembna za delo v vzgoji in izobraževanju.
Zastavljeni temeljni cilji se v 4. in 5. letniku nadgradijo s strokovnim znanjem modernejših vsebin. Tako so študenti usposobljeni za povezovanje in uporabo temeljnih spoznanj in konceptov v najrazličnejših okoliščinah. Strokovno znanje študenti nadgrajujejo s predmetno didaktiko zahtevnejših in povezovalnih vsebin. Temeljni cilj tega programa je usposobiti študente za razvoj novih metod poučevanja ter konstrukcijo demonstracijskih ali laboratorijskih eksperimentov vključno s sodobnim učnim okoljem. Študenti so, izhajajoč iz refleksije in uporabe pedagoške metodologije, sposobni evalvacije pedagoških učinkov novih metod in novo predlaganih učnih modelov in eksperimentov. Študenti razvijajo tudi zmožnosti vodenja in organiziranja praktičnega in terenskega dela, delovanja v interdisciplinarnem timu ter vzpostavljanja partnerskega odnosa z različnimi skupinami.
Pomemben cilj študijskega programa je tudi pridobitev temeljnih znanj za nadaljnje samostojno strokovno in raziskovalno delo na področju predmetnih didaktik.
Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu
1. Sposobnost komuniciranja, sodelovalno/timsko delo.
2. Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje za reševanje problemov.
3. Fleksibilna uporaba znanja v praksi.
4. Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, sposobnost za (samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost.
5. Splošna razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki iz drugih strokovnih in znanstvenih področij.
6. Iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega napredovanja in strokovnega usposabljanja.
7. Informacijsko pismenost.
8. Sposobnosti za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje, samokontrola izvajanja načrtov.
9. Komuniciranje v tujem jeziku.
10. Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov v vzgoji in izobraževanju).
11. Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije.
12. Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika.
13. Znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih temeljih.
14. Poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega dela).
15. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju.
16. Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj.
17. Poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, multikulturalnost.
18. Poznavanje vsebine in metodike področja.
Pogoji za vpis v program
Utemeljitev:
V študijski program Predmetni učitelj se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi.
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Kandidati za vpis v študijski program Predmetni učitelj iz točk a) in c) bodo izbrani glede na:
- splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu: 60% točk
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40% točk
Kandidati iz točke b) bodo izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi: 20%
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 20%
- uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku: 40%
- uspeh pri maturitetnem: 20%
Merila za prehode med študijskimi programi
Prehajanje je mogoče iz študijskih programov pedagoških področij, naravoslovno-matematičnih in tehniških ved in iz študijskih programov nepedagoških področij, naravoslovno-matematičnih, pedagoških in tehniških ved, če:
kandidat/ka izpolnjuje splošne pogoje za vpis v ta študijski program, se lahko kandidatu/ki kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, o izpolnjevanju pogojev za prehod odloča Komisija za študijske zadeve FNM UM; v sklepu določi letnik, v katerega se sme kandidat/ka vpisati; če je potrebno določi kandidatu/ki za nadaljevanje študija diferencialne izpite.
Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program
Študentom se v procesu izobraževanja lahko priznajo znanja in spretnosti pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami.
V postopku priznavanja mora ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa. Dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane, se kandidatom priznajo ne glede na to, kje in kako so jih pridobili. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti obsega oddajo vloge, dopolnitve vloge, obravnavo vloge na pristojnem organu članice, izdajo odločbe in postopek za pritožbo kandidata zoper izdani sklep. Če pristojni organ članice na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da znanja in spretnosti po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo kompetencam, ki temeljijo na izobraževalnih ciljih študijskega programa, lahko taka znanja prizna. Priznavanje znanj in spretnosti so definirani v PRAVILNIKU O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI V ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH UNIVERZE V MARIBORU št. 012/2019/2: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20%C5%A1tudijskih%20programih%20UM%20%C5%A1t.%20012-2019-2.pdf
Pogoji za dokončanje študija
Kandidat študij zaključi z opravljenima magistrsko seminarsko nalogo, v obsegu 6 ECTS in magistrskim delom, v obsegu 12 ECTS.
Študent zaključi študij, ko uspešno opravi vse, s programom zahtevane obveznosti, in pridobi najmanj 300 ECTS iz usmeritev izbranih ob vpisu.
