SLO | EN
PRD-v18

1

Univerzitetni študij

1 (prva)

7 (7)

0028205

6/2

2024/25

doc. Doctor of philosophy, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska, SARA ORTHABER

ANGLEŠČINA

dipl. prevaj. št. – ang. (UN) in …
diplomant prevajalskih študij – angleščina (UN) in …
diplomantka prevajalskih študij – angleščina (UN) in…
B.A.
Bachelor of Arts

02 - Umetnost in humanistika
0231 - Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)

6 - Humanistične vede

Besedilo o sprejetju

Na podlagi 51. clena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu dvopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Medjezikovne študije - anglešcina (Sklep št. 2/75-2007, z dne 20. 11. 2007). Senat Univerze v Mariboru je na svoji 34. redni seji z dne 29. 9. 2014 potrdil spremembo imena študijskega programa v Prevodoslovne študije – anglešcina. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 5. redni seji z dne 24. 11. 2015 potrdil spremembo imena študijskega programa v Medjezikovne študije – anglešcina. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 40. redni seji z dne 29. 1. 2019 potrdil spremembo imena študijskega programa v Prevajalske študije – anglešcina.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Študent/-ka mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 27 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program ali smer. Študent/-ka mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika, s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 27 ECTS ter število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program ali smer.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Študijski program nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Možnosti za nadaljevanje študija

Študijski program Prevajalske študije – smer Anglešcina (dvopredmetna smer), smer Nemšcina (dvopredmetna smer) in smer Madžaršcina (dvopredmetna smer) diplomantom/-kam omogoca pridobitev specificnih komunikacijskih in zacetnih prevajalskih kompetenc in jih pripravlja: a) za vstop na trg dela in zaposlitev v razlicnih dejavnostih, ki zahtevajo usposobljenost za medjezikovno in medkulturno posredovanje ter jezikovne storitve tudi izven ožjega podrocja prevajanja in tolmacenja, ali b) za nadaljevanje študija na drugi stopnji, še zlasti na programu Prevajanje in tolmacenje Oddelka za prevodoslovje.

Možnosti za zaposlitev

Analiza zaposljivosti in zaposlovalnega okolja Študijski program Prevajalske študije – smer Anglešcina (dvopredmetna smer), smer Nemšcina (dvopredmetna smer) in smer Madžaršcina (dvopredmetna smer) diplomantom/-kam omogoca pridobitev specificnih komunikacijskih in zacetnih prevajalskih kompetenc in jih pripravlja: a) za vstop na trg dela in zaposlitev v razlicnih dejavnostih, ki zahtevajo usposobljenost za medjezikovno in medkulturno posredovanje ter jezikovne storitve tudi izven ožjega podrocja prevajanja in tolmacenja, ali b) za nadaljevanje študija na drugi stopnji, še zlasti na programu Prevajanje in tolmacenje Oddelka za prevodoslovje. Glede na pregled dostopnih podatkov UM in Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) so se diplomanti/-ke dodiplomskih programov v preteklosti v veliki meri odlocali za nadaljevanje študija bodisi na Oddelku za prevodoslovje bodisi na drugih oddelkih FF ali drugih fakultetah. Možnosti zaposlovanja za prevajalce/-ke in tolmace/-inje so tradicionalno dobre: podatki o zaposlitvi iz evidenc ZRSZ za ožjo poklicno skupino prevajalcev in tolmacev na primer pricajo o tem, da je bilo v letih 2019 in 2020 v ožji poklicni skupini na voljo 55 delovnih mest. Diplomanti/-ke, ki se ne odlocijo za nadaljevanje študija, priložnosti zaradi široke razgledanosti in multidisciplinarne narave študija najdejo na široki paleti podrocij, ki zahtevajo njihove humanisticne in družboslovne znanje in kompetence. Po podatkih ZRSZ se brezposelne osebe s podrocja prevajanja in tolmacenja zaposlujejo pri delodajalcih, ki se ukvarjajo npr. s predelovalnimi dejavnostmi, gradbeništvom, trgovino, prometom in skladišcenjem, gostinstvom, IKT, strokovnimi, znanstvenimi in tehnicnimi dejavnostmi, dejavnostmi javne uprave in obrambe, dejavnostmi obvezne socialne varnosti, izobraževanjem, kulturnimi, razvedrilnimi ter rekreacijskimi dejavnostmi ter drugimi dejavnostmi. Vse omenjene dejavnosti (lahko) vkljucujejo tudi tesne stike s tuje govorecimi okolji (tudi angleškim, nemškim in madžarskim), ki zahtevajo odlicno znanje maternega in posameznega tujega jezika in vsakokratnega specificnega kulturnega okolja. Po podatkih ZRSZ se je v letu 2021 (september) na Zavodu registriralo 6 diplomatov/-k prvostopenjskih programov Oddelka za prevodoslovje, 17 pa se jih je v tem obdobju zaposlilo. Skupni podatki za obdobje od 2018 do 2021 kažejo, da je bilo na Zavodu v tem obdobju registriranih 57 oseb, 63 pa jih je našlo zaposlitev. Pri pregledu poklicev, v katerih so se diplomanti/-ke zaposlovali v letih 2017 in 2018, so med drugim navedeni naslednji: organizatorji/organizatorke konferenc in dogodkov, snovalci in administratorji/snovalke in administratorke podatkovnih baz in financni in naložbeni svetovalci/financne in naložbene svetovalke in prodajalci/prodajalke. Med dejavnostmi, v katerih so bili diplomanti/-ke zaposleni letih 2017 in 2018, so navedene med drugim posredovanje zacasne delovne sile in spremljajoce dejavnosti za umetniško uprizarjanje. Analiza trga dela in prevajalskega sektorja Leta 2018 je bila o stanju na podrocju prevajanja, tolmacenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji objavljena Bela knjiga o prevajanju, s podrobnimi analizami stanja, sistemskih in posamicnih izzivov ter primeri dobre prakse na podrocju jezikovnih poklicev v Sloveniji. Analiza slovenske prevajalske industrije je denimo pokazala, da je v razcvetu in da so se v obdobju med letoma 2004 in 2017 prihodki podjetij, ki so dejavna v tem sektorju, podvojili (z 20.317.000 v 2004 na 55.301.000 v 2017), dobicek pa potrojil (z 1.596.900 v 2004 na 4.510.300 in 2017). V Sloveniji je bilo v tem obdobju vec kot 1680 pravnih oseb, ki so med registriranimi dejavnostmi navajale prevajanje in/ali tolmacenje in/ali jezikovne storitve. Pri tem velja sicer dodati, da prevajanje in tolmacenje nista regulirana poklica, zato lahko to dejavnost prijavijo tudi osebe, ki na podrocju nimajo formalne izobrazbe. Specifika slovenskega prevajalskega trga je tudi, da je veliko prevajalcev/-k in tolmacev/-inj samozaposlenih (okoli 55 %); okoli 7 % prevajalcev/-k je redno zaposlenih v (prevajalskih) podjetjih in javnih službah, okoli 30 % pa se udejstvuje kot prevajalci/-ke in tolmaci/-inje, ceprav so zaposleni v drugih poklicih. Kljub temu podatki o zaposlovanju pricajo, da diplomanti/-ke prevajalskih študij in pozneje prevajalci/-ke in tolmaci/-inje Oddelka za prevodoslovje najdejo svoj prostor na trgu in zaživijo v poklicu. Povezanost visokošolskega zavoda z okoljem V Sloveniji deluje šest strokovnih združenj prevajalcev in tolmacev (Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo filmskih in televizijskih prevajalcev Slovenije, Društvo znanstvenih in tehnicnih prevajalcev Slovenije, Združenje konferencnih tolmacev Slovenije, Združenje stalnih sodnih tolmacev in pravnih prevajalcev Slovenije, Društvo prevajalcev in tolmacev Slovenije), s katerimi oddelek tesno sodeluje in skupaj z njimi prispeva k ustvarjanju cim boljših pogojev za prevajalce na slovenskem trgu. Iz navedenega je razvidno, da je potreba po prvostopenjskih diplomantih/-kah Oddelka za prevodoslovje FF UM tako v slovenskem prostoru kot tudi izven Slovenije velika in da ti najdejo zaposlitev ali nadaljujejo študij. Z ozirom na intenzivno sodelovanje Slovenije kot države na politicnem, gospodarskem, trgovinskem, pravnem in drugih podrocjih ter tesnih vezi zasebnih pravnih subjektov s tujimi je mogoce tudi v prihodnje dolgorocno pricakovati stabilne potrebe po kakovostnih prevajalcih/-kah in tolmacih/-injah.

Druge obveznosti

Predmetnik je sestavljen iz obveznih predmetov in izbirnih predmetov, ki so med seboj vertikalno in horizontalno povezani. Obvezni predmeti so zbrani v dveh stebrih – prvi steber sestavljajo predmeti, ki jih poslušajo vsi študenti/-ke ne glede na smer, in vkljucuje tudi prakticno usposabljanje, drugi steber pa sestavljajo predmeti, loceni po smereh: Skupni steber: – skupni predmeti: 12 ECTS oz. 14 % programa – prakticno usposabljanje: 3 ECTS oz. 3 % programa Specificni predmeti glede na smer: – jezik, teoretske vsebine: 12 ECTS oz. 14 % programa – jezik, lektorati: 24 ECTS oz. 26 % programa – prevajalski predmeti: 21 ECTS oz. 23 % programa – kultura in literatura: 9 ECTS oz. 10 % programa Izbirni predmeti: – izbirni predmeti: 9 ECTS oz. 10 % programa. Skupni predmeti, ki jih poslušajo študenti/-ke vseh smeri, omogocajo pridobitev jezikovnih in kulturnih kompetenc v maternem jeziku ter ponujajo uvodna teoreticna predavanja in seminarje na podrocju splošnega jezikoslovja in prevodoslovja. Študenti/-ke vseh smeri sodelujejo tudi v prakticnem usposabljanju. Specificni predmeti glede na smer vkljucujejo prevajalske predmete, ki posredujejo uporabna znanja s podrocja prevajanja in tolmacenja, predmete s podrocja kulture in literature jezika, predmete o literarnozvrstnih, kulturoloških in socialnih znacilnostih tujega jezicnega prostora. Jezikoslovne vsebine in lektorati jezika zaokroženo podajajo teoreticno in uporabno znanje izbranega tujega jezika. Omenjena stebra zagotavljata pridobivanje poglobljenega teoreticnega in uporabnega znanja na štirih temeljnih podrocjih, kar se odraža tudi v ucnih izidih posameznih predmetov. Poleg obveznih sklopov lahko študenti/-ke glede na svoje preference in interese izberejo skupno 3 izbirne predmete iz nabora študijskega programa (glej Predmetnik), s cimer v triletnem študiju poglobijo svoje znanje na izbranih podrocjih. Slednjic imajo v drugem letniku prakticno usposabljanje, ki jim omogoca prvi stik z delovnim okoljem. Ponujen koncept je premišljen, saj ponuja študentom/-kam po eni strani 10-odstotno izbirnost, na drugi strani pa z obveznimi sklopi zagotavlja uravnovešenost potrebnih temeljnih znanj. Predmeti se horizontalno navezujejo znotraj posameznih semestrov, in sicer jezikovne vsebine maternega jezika podkrepijo razumevanje tujega jezika in usvajanje slovnicnih struktur v izbranem tujem jeziku (npr. Slovenski jezik za nesloveniste 1, Angleški jezik – uvod v angleško jezikoslovje, Razvijanje jezikovne zmožnosti 1 – anglešcina); sledijo smiselno povezani predmeti, vezani na usmeritev študija, tj. tolmacenje, prevajanje in medjezikovno ter medkulturno posredovanje (npr. Zgodovina prevajanja in tolmacenja, Pisanje in jezik znanstvenih besedil (za potrebe prevajalskih študij); poleg horizontalne povezave obveznih predmetov pa program ponuja tudi horizontalno povezavo z velikim naborom prevajalskih izbirnih predmetov (npr. Prevajanje in tolmacenje kot poklic, Mednarodne organizacije) in prostih izbirnih predmetov, ki jih ponujajo drugi Oddelki Filozofske fakultete in drugih fakultet UM. Program izkazuje tudi vertikalno povezanost predmetov, saj je vecina predmetov zasnovana tako, da temelji na znanju, pridobljenem v predhodnih semestrih. V prvem letniku je pozornost namenjena utrditvi pridobljenih in usvajanju novih jezikovnih znanj in sposobnosti, cemur sledi tudi struktura predmetov. Študent/-ka usvaja temeljna teoretska jezikovna znanja in jih v okviru lektoratov jezika (razvijanje jezikovne zmožnosti), pisnega in ustnega sporocanja prakticno utrjuje. V drugem letniku se jezikovnim in splošnim predmetom pridružijo prvi prevodoslovni teoretski predmeti in Uvod v prevajanje in medkulturno posredovanje ter v tretjem letniku prakticne vaje iz prevajanja pri Lektoratu iz prevajanja 1 in 2 ter osnovna tolmaška znanja (konsekutivno, simultano, šepetano), ki študentom/-kam olajšajo odlocitev za nadaljevanje študija na magistrskem programu Oddelka. Pri prakticnem usposabljanju dobijo študenti/-ke tudi prvi stik s potencialnimi delovnimi okolji.

Načini ocenjevanja

Merila, načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM (https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/) ter Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM (https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/), ki sta javno objavljena. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov/-k. Tako lahko študent/-ka na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji/-ice in sodelavci/-ke spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s čimer se študentom/-kam omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študenti/-ke so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov/-k pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov/-k in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom/-kam daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec/-ka izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov/-k. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita izvajalec/-ka izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti/-ke so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu in potrditvi le-te s strani izvajalca/-ke izpita na njihovem osebnem AIPS-računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent/-ka ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta/-ke na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Učne enote se lahko, skladno z učnim načrtom ocenjujejo tudi kot opravil/ni opravil. Na UM uporabljamo enotno ocenjevalno lestvico, ki je dostopna na spletnih straneh UM: https://moja.um.si/student/Strani/Pravilniki-in-predpisi.aspx Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/). Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Temeljni cilji študijskega programa

Univerzitetni študijski program Prevajalske študije z dvopredmetnimi smermi Anglešcina, Nemšcina in/ali Madžaršcina je širše specializiran dodiplomski študij, v katerem se študenti/-ke bodisi z izbiro dveh smeri usposabljajo samo za prevajalski poklic bodisi z izbiro ene smeri za prevajalski poklic v povezavi z drugimi nepedagoškimi poklici (pedagogika, zgodovina, geografija …). Temeljni cilj študijskega programa Prevajalske študije je razvijanje jezikovnih, kulturnih in prevajalskih teoretskih in uporabnih znanj in zmožnosti, ki so opredeljeni v obveznih in izbirnih predmetih. Z jezikovnimi in jezikoslovnimi vsebinami študenti/-ke krepijo in ozavešcajo slovenšcino kot materni, državni in uradni jezik ter njeno vlogo kot temeljne prvine nacionalne identitete, na drugi strani pa pridobivajo znanja s podrocja književnosti in razvijajo izbrani tuji jezik za potrebe prevajanja in tolmacenja. S kulturnimi vsebinami študenti/-ke spoznavajo, analizirajo in vrednotijo kulturne, politicne, gospodarske, socialne in drugih elemente slovenske kulture in kulture izbranega tujega jezika, s cimer se pripravljajo na opravljanje vloge med- in cezkulturnega posrednika. Prevajalske in prevodoslovne vsebine vkljucujejo podajanje tematskega znanja in osnovnih strateških ter metodoloških postopkov, ki jih dopolnjujejo osnovna tehnicna in tehnološka znanja za potrebe prihodnjih prevajalcev. Slednjic program pri študentih/-kah krepi splošne, osebne in medosebne zmožnosti ter jim predaja prakticne sposobnosti za prenos in uporabo teoreticnega znanja v prakso in reševanje strokovnih ter delovnih problemov, iskanje novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod. Program zaokrožujejo izbirne vsebine, s katerimi študenti/-ke razvijajo tematsko zmožnost, širijo svojo razgledanost ali nadgrajujejo strokovno usposobljenost.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Splošne kompetence diplomanta/-ke programa Prevajalske študije - smeri Anglešcina (dvopredmetna smer), Nemšcina (dvopredmetna smer) in Madžaršcina (dvopredmetna smer) so: - široko splošno znanje in splošna razgledanost kot pogoja za medkulturno komunikacijo in posredovanje, - sposobnosti analiticnega in sinteticnega mišljenja, - sposobnost kriticnega ocenjevanja lastnih in tujih raziskovalnih dosežkov, - uporaba komunikacijskih sposobnosti za strpen in korekten strokovni diskurz, - oblikovanje nacela avtonomnosti in povezovalnosti pri strokovnem delu, - sposobnost konstruktivnega sodelovanja pri delu v skupini in med skupinami v virtualnih in fizicnih okoljih, - nacrtovanje in upravljanje casa, stresa in delovnih obremenitev, - odgovorna raba socialnih omrežij in spletnih virov za strokovne namene, - delo s tehnicnimi sredstvi sodobnega delovnega mesta, - pripravljenost za avtonomno ucenje in izpopolnjevanje,

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Predmetno-specificne kompetence (zmožnosti) zagotavljajo usposobljenost študentov/-k za kakovostno osnovno svetovalno in samostojno delo, t. j. prevajanje za izbrani jezik ali jezika, jih pripravljajo za nadaljnjo stopnjo študija in motivirajo za samostojno vseživljenjsko ucenje in izpopolnjevanje. Predmetno-specificne kompetence so v ucnih nacrtih predmetov opredeljene kot prenesljive/kljucne spretnosti in drugi atributi. Študenti/-ke študijskega programa Prevodoslovne študije pridobijo naslednje predmetno-specificne kompetence za slovenski in izbrani tuji jezik: - obvladovanje pravopisa in pravorecja izbranega tujega in slovenskega knjižnega jezika, - obvladovanje in razumevanje morfemskih, oblikoslovno-skladenjskih kategorij in poznavanje skladenjsko-besedilne strukture jezikov, - razumevanje besedotvornih, medleksemskih in frazeoloških razmerij v izbranem tujem in slovenskem jeziku z vidika sodobnih teoreticnih pristopov v jezikoslovju, - poznavanje starejših in sodobnih tokov izbrane tuje in slovenske literature, - sposobnost samostojnega sledenja aktualnim jezikovnim in književnim pojavom ter njihovo umešcanje v kontekst že pridobljenega znanja o jezikih, - sposobnost javnega angažiranja pri spodbujanju višje pisne in bralne kulture, - poznavanje zgodovinskih, kulturnih, medijskih, izobrazbenih, gospodarskih in drugih znacilnosti, - kontrastivna analiza besedil in pojavov na podlagi že pridobljenega znanja z med- in cezkulturnega vidika, - iskanje in uporaba sorodnih besedil, izdelava glosarjev in slovarjev, - uporaba elektronskih pripomockov in prirocnikov, - prevajanje lažjih in srednje zahtevnih besedil z razlicnih podrocij v slovenski jezik in osnovna argumentacija prevodnih odlocitev, - prevajanje manj zahtevnih besedil iz slovenšcine v izbrani tuji jezik in osnovna argumentacija prevodnih odlocitev, - poznavanje osnov simultanega in konsekutivnega tolmacenja ter tehnike zapisovanja, - konsekutivno, simultano in šepetano tolmacenje manj zahtevnih besedil, - poznavanje temeljnih nacel in ciljev najpomembnejših mednarodnih organizacij, - sposobnost samostojnega sledenja aktualnim svetovnim dogodkom ter umešcanje mednarodnih organizacij v ta kontekst, - poznavanje osnovnih nacel poklicne etike in oblikovanje smisla za eticne vrednote v stroki, - poznavanje obicajne poklicne prakse, pogojev za samozaposlitev in poklicnih združenj, - poznavanje splošne poslovne komunikacije, - oblikovanje poklicne zavesti in seznanjanje z vlogo profesionalnega prevajalca ter med- in cezkulturnega posrednika.

Pogoji za vpis v program

V študijski program Prevajalske študije se lahko vpiše, a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je pred 1. 6. 1995 koncal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Ce bo sprejet sklep o omejitvi vpisa na smeri študijskega programa Prevajalske študije– smer Anglešcina (dvopredmetna smer), bodo kandidati/-ke za študij na tej smeri zbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zakljucnem izpitu 40 % tock, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % tock, uspeh iz angleškega jezika v 3. in 4. letniku 20 % tock, uspeh iz slovenskega jezika v 3. in 4. letniku 10 % tock, uspeh iz anglešcine pri splošni maturi oziroma na zakljucnem izpitu 20 % tock.

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom/-kam, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: – ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in – med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Študentom/-kam se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru ( https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/) priznajo pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljeni pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat/-ka poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. Če se priznajo delno, študent/-ka opravi določeni izpit v vsebinah, ki jih določi nosilec/-ka predmeta.

Pogoji za dokončanje študija

Študent/-ka študijskega programa Prevajalske študije zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh vpisanih študijskih programih ali obeh vpisanih študijskih smereh in tako skupno zbere najmanj 180 ECTS (90 ECTS na enem in 90 ECTS na drugem študijskem programu ali študijski smeri).

NEMŠČINA

dipl. prevaj. št. – nem. (UN) in …
diplomant prevajalskih študij – nemščina (UN) in …
diplomantka prevajalskih študij – nemščina (UN) in…
B.A.
Bachelor of Arts

02 - Umetnost in humanistika
0231 - Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)

6 - Humanistične vede

Besedilo o sprejetju

Na podlagi 51. clena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu dvopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Medjezikovne študije - anglešcina (Sklep št. 2/75-2007, z dne 20. 11. 2007). Senat Univerze v Mariboru je na svoji 34. redni seji z dne 29. 9. 2014 potrdil spremembo imena študijskega programa v Prevodoslovne študije – anglešcina. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 5. redni seji z dne 24. 11. 2015 potrdil spremembo imena študijskega programa v Medjezikovne študije – anglešcina. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 40. redni seji z dne 29. 1. 2019 potrdil spremembo imena študijskega programa v Prevajalske študije – anglešcina.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Študent/-ka mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 27 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program ali smer. Študent/-ka mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika, s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 27 ECTS ter število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program ali smer.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Študijski program nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Možnosti za nadaljevanje študija

Študijski program Prevajalske študije – smer Anglešcina (dvopredmetna smer), smer Nemšcina (dvopredmetna smer) in smer Madžaršcina (dvopredmetna smer) diplomantom/-kam omogoca pridobitev specificnih komunikacijskih in zacetnih prevajalskih kompetenc in jih pripravlja: a) za vstop na trg dela in zaposlitev v razlicnih dejavnostih, ki zahtevajo usposobljenost za medjezikovno in medkulturno posredovanje ter jezikovne storitve tudi izven ožjega podrocja prevajanja in tolmacenja, ali b) za nadaljevanje študija na drugi stopnji, še zlasti na programu Prevajanje in tolmacenje Oddelka za prevodoslovje.

Možnosti za zaposlitev

Analiza zaposljivosti in zaposlovalnega okolja Študijski program Prevajalske študije – smer Anglešcina (dvopredmetna smer), smer Nemšcina (dvopredmetna smer) in smer Madžaršcina (dvopredmetna smer) diplomantom/-kam omogoca pridobitev specificnih komunikacijskih in zacetnih prevajalskih kompetenc in jih pripravlja: a) za vstop na trg dela in zaposlitev v razlicnih dejavnostih, ki zahtevajo usposobljenost za medjezikovno in medkulturno posredovanje ter jezikovne storitve tudi izven ožjega podrocja prevajanja in tolmacenja, ali b) za nadaljevanje študija na drugi stopnji, še zlasti na programu Prevajanje in tolmacenje Oddelka za prevodoslovje. Glede na pregled dostopnih podatkov UM in Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) so se diplomanti/-ke dodiplomskih programov v preteklosti v veliki meri odlocali za nadaljevanje študija bodisi na Oddelku za prevodoslovje bodisi na drugih oddelkih FF ali drugih fakultetah. Možnosti zaposlovanja za prevajalce/-ke in tolmace/-inje so tradicionalno dobre: podatki o zaposlitvi iz evidenc ZRSZ za ožjo poklicno skupino prevajalcev in tolmacev na primer pricajo o tem, da je bilo v letih 2019 in 2020 v ožji poklicni skupini na voljo 55 delovnih mest. Diplomanti/-ke, ki se ne odlocijo za nadaljevanje študija, priložnosti zaradi široke razgledanosti in multidisciplinarne narave študija najdejo na široki paleti podrocij, ki zahtevajo njihove humanisticne in družboslovne znanje in kompetence. Po podatkih ZRSZ se brezposelne osebe s podrocja prevajanja in tolmacenja zaposlujejo pri delodajalcih, ki se ukvarjajo npr. s predelovalnimi dejavnostmi, gradbeništvom, trgovino, prometom in skladišcenjem, gostinstvom, IKT, strokovnimi, znanstvenimi in tehnicnimi dejavnostmi, dejavnostmi javne uprave in obrambe, dejavnostmi obvezne socialne varnosti, izobraževanjem, kulturnimi, razvedrilnimi ter rekreacijskimi dejavnostmi ter drugimi dejavnostmi. Vse omenjene dejavnosti (lahko) vkljucujejo tudi tesne stike s tuje govorecimi okolji (tudi angleškim, nemškim in madžarskim), ki zahtevajo odlicno znanje maternega in posameznega tujega jezika in vsakokratnega specificnega kulturnega okolja. Po podatkih ZRSZ se je v letu 2021 (september) na Zavodu registriralo 6 diplomatov/-k prvostopenjskih programov Oddelka za prevodoslovje, 17 pa se jih je v tem obdobju zaposlilo. Skupni podatki za obdobje od 2018 do 2021 kažejo, da je bilo na Zavodu v tem obdobju registriranih 57 oseb, 63 pa jih je našlo zaposlitev. Pri pregledu poklicev, v katerih so se diplomanti/-ke zaposlovali v letih 2017 in 2018, so med drugim navedeni naslednji: organizatorji/organizatorke konferenc in dogodkov, snovalci in administratorji/snovalke in administratorke podatkovnih baz in financni in naložbeni svetovalci/financne in naložbene svetovalke in prodajalci/prodajalke. Med dejavnostmi, v katerih so bili diplomanti/-ke zaposleni letih 2017 in 2018, so navedene med drugim posredovanje zacasne delovne sile in spremljajoce dejavnosti za umetniško uprizarjanje. Analiza trga dela in prevajalskega sektorja Leta 2018 je bila o stanju na podrocju prevajanja, tolmacenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji objavljena Bela knjiga o prevajanju, s podrobnimi analizami stanja, sistemskih in posamicnih izzivov ter primeri dobre prakse na podrocju jezikovnih poklicev v Sloveniji. Analiza slovenske prevajalske industrije je denimo pokazala, da je v razcvetu in da so se v obdobju med letoma 2004 in 2017 prihodki podjetij, ki so dejavna v tem sektorju, podvojili (z 20.317.000 v 2004 na 55.301.000 v 2017), dobicek pa potrojil (z 1.596.900 v 2004 na 4.510.300 in 2017). V Sloveniji je bilo v tem obdobju vec kot 1680 pravnih oseb, ki so med registriranimi dejavnostmi navajale prevajanje in/ali tolmacenje in/ali jezikovne storitve. Pri tem velja sicer dodati, da prevajanje in tolmacenje nista regulirana poklica, zato lahko to dejavnost prijavijo tudi osebe, ki na podrocju nimajo formalne izobrazbe. Specifika slovenskega prevajalskega trga je tudi, da je veliko prevajalcev/-k in tolmacev/-inj samozaposlenih (okoli 55 %); okoli 7 % prevajalcev/-k je redno zaposlenih v (prevajalskih) podjetjih in javnih službah, okoli 30 % pa se udejstvuje kot prevajalci/-ke in tolmaci/-inje, ceprav so zaposleni v drugih poklicih. Kljub temu podatki o zaposlovanju pricajo, da diplomanti/-ke prevajalskih študij in pozneje prevajalci/-ke in tolmaci/-inje Oddelka za prevodoslovje najdejo svoj prostor na trgu in zaživijo v poklicu. Povezanost visokošolskega zavoda z okoljem V Sloveniji deluje šest strokovnih združenj prevajalcev in tolmacev (Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo filmskih in televizijskih prevajalcev Slovenije, Društvo znanstvenih in tehnicnih prevajalcev Slovenije, Združenje konferencnih tolmacev Slovenije, Združenje stalnih sodnih tolmacev in pravnih prevajalcev Slovenije, Društvo prevajalcev in tolmacev Slovenije), s katerimi oddelek tesno sodeluje in skupaj z njimi prispeva k ustvarjanju cim boljših pogojev za prevajalce na slovenskem trgu. Iz navedenega je razvidno, da je potreba po prvostopenjskih diplomantih/-kah Oddelka za prevodoslovje FF UM tako v slovenskem prostoru kot tudi izven Slovenije velika in da ti najdejo zaposlitev ali nadaljujejo študij. Z ozirom na intenzivno sodelovanje Slovenije kot države na politicnem, gospodarskem, trgovinskem, pravnem in drugih podrocjih ter tesnih vezi zasebnih pravnih subjektov s tujimi je mogoce tudi v prihodnje dolgorocno pricakovati stabilne potrebe po kakovostnih prevajalcih/-kah in tolmacih/-injah.

Druge obveznosti

Predmetnik je sestavljen iz obveznih predmetov in izbirnih predmetov, ki so med seboj vertikalno in horizontalno povezani. Obvezni predmeti so zbrani v dveh stebrih – prvi steber sestavljajo predmeti, ki jih poslušajo vsi študenti/-ke ne glede na smer, in vkljucuje tudi prakticno usposabljanje, drugi steber pa sestavljajo predmeti, loceni po smereh: Skupni steber: – skupni predmeti: 12 ECTS oz. 14 % programa – prakticno usposabljanje: 3 ECTS oz. 3 % programa Specificni predmeti glede na smer: – jezik, teoretske vsebine: 12 ECTS oz. 14 % programa – jezik, lektorati: 24 ECTS oz. 26 % programa – prevajalski predmeti: 21 ECTS oz. 23 % programa – kultura in literatura: 9 ECTS oz. 10 % programa Izbirni predmeti: – izbirni predmeti: 9 ECTS oz. 10 % programa. Skupni predmeti, ki jih poslušajo študenti/-ke vseh smeri, omogocajo pridobitev jezikovnih in kulturnih kompetenc v maternem jeziku ter ponujajo uvodna teoreticna predavanja in seminarje na podrocju splošnega jezikoslovja in prevodoslovja. Študenti/-ke vseh smeri sodelujejo tudi v prakticnem usposabljanju. Specificni predmeti glede na smer vkljucujejo prevajalske predmete, ki posredujejo uporabna znanja s podrocja prevajanja in tolmacenja, predmete s podrocja kulture in literature jezika, predmete o literarnozvrstnih, kulturoloških in socialnih znacilnostih tujega jezicnega prostora. Jezikoslovne vsebine in lektorati jezika zaokroženo podajajo teoreticno in uporabno znanje izbranega tujega jezika. Omenjena stebra zagotavljata pridobivanje poglobljenega teoreticnega in uporabnega znanja na štirih temeljnih podrocjih, kar se odraža tudi v ucnih izidih posameznih predmetov. Poleg obveznih sklopov lahko študenti/-ke glede na svoje preference in interese izberejo skupno 3 izbirne predmete iz nabora študijskega programa (glej Predmetnik), s cimer v triletnem študiju poglobijo svoje znanje na izbranih podrocjih. Slednjic imajo v drugem letniku prakticno usposabljanje, ki jim omogoca prvi stik z delovnim okoljem. Ponujen koncept je premišljen, saj ponuja študentom/-kam po eni strani 10-odstotno izbirnost, na drugi strani pa z obveznimi sklopi zagotavlja uravnovešenost potrebnih temeljnih znanj. Predmeti se horizontalno navezujejo znotraj posameznih semestrov, in sicer jezikovne vsebine maternega jezika podkrepijo razumevanje tujega jezika in usvajanje slovnicnih struktur v izbranem tujem jeziku (npr. Slovenski jezik za nesloveniste 1, Angleški jezik – uvod v angleško jezikoslovje, Razvijanje jezikovne zmožnosti 1 – anglešcina); sledijo smiselno povezani predmeti, vezani na usmeritev študija, tj. tolmacenje, prevajanje in medjezikovno ter medkulturno posredovanje (npr. Zgodovina prevajanja in tolmacenja, Pisanje in jezik znanstvenih besedil (za potrebe prevajalskih študij); poleg horizontalne povezave obveznih predmetov pa program ponuja tudi horizontalno povezavo z velikim naborom prevajalskih izbirnih predmetov (npr. Prevajanje in tolmacenje kot poklic, Mednarodne organizacije) in prostih izbirnih predmetov, ki jih ponujajo drugi Oddelki Filozofske fakultete in drugih fakultet UM. Program izkazuje tudi vertikalno povezanost predmetov, saj je vecina predmetov zasnovana tako, da temelji na znanju, pridobljenem v predhodnih semestrih. V prvem letniku je pozornost namenjena utrditvi pridobljenih in usvajanju novih jezikovnih znanj in sposobnosti, cemur sledi tudi struktura predmetov. Študent/-ka usvaja temeljna teoretska jezikovna znanja in jih v okviru lektoratov jezika (razvijanje jezikovne zmožnosti), pisnega in ustnega sporocanja prakticno utrjuje. V drugem letniku se jezikovnim in splošnim predmetom pridružijo prvi prevodoslovni teoretski predmeti in Uvod v prevajanje in medkulturno posredovanje ter v tretjem letniku prakticne vaje iz prevajanja pri Lektoratu iz prevajanja 1 in 2 ter osnovna tolmaška znanja (konsekutivno, simultano, šepetano), ki študentom/-kam olajšajo odlocitev za nadaljevanje študija na magistrskem programu Oddelka. Pri prakticnem usposabljanju dobijo študenti/-ke tudi prvi stik s potencialnimi delovnimi okolji.

Načini ocenjevanja

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljeni ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM TER Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM ,ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu on potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Učne enote se lahko, skladno z učnim načrtom, ocenjujejo tudi kot opravil/ni opravil. Na UM uporabljamo enotno ocenjevalno lestvico, ki je dostopna na spletnih straneh UM: https://moja.um.si/student/Strani/Pravilniki-in-predpisi.aspx Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/). Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS

Temeljni cilji študijskega programa

Univerzitetni študijski program Prevajalske študije z dvopredmetnimi smermi Anglešcina, Nemšcina in/ali Madžaršcina je širše specializiran dodiplomski študij, v katerem se študenti/-ke bodisi z izbiro dveh smeri usposabljajo samo za prevajalski poklic bodisi z izbiro ene smeri za prevajalski poklic v povezavi z drugimi nepedagoškimi poklici (pedagogika, zgodovina, geografija …). Temeljni cilj študijskega programa Prevajalske študije je razvijanje jezikovnih, kulturnih in prevajalskih teoretskih in uporabnih znanj in zmožnosti, ki so opredeljeni v obveznih in izbirnih predmetih. Z jezikovnimi in jezikoslovnimi vsebinami študenti/-ke krepijo in ozavešcajo slovenšcino kot materni, državni in uradni jezik ter njeno vlogo kot temeljne prvine nacionalne identitete, na drugi strani pa pridobivajo znanja s podrocja književnosti in razvijajo izbrani tuji jezik za potrebe prevajanja in tolmacenja. S kulturnimi vsebinami študenti/-ke spoznavajo, analizirajo in vrednotijo kulturne, politicne, gospodarske, socialne in drugih elemente slovenske kulture in kulture izbranega tujega jezika, s cimer se pripravljajo na opravljanje vloge med- in cezkulturnega posrednika. Prevajalske in prevodoslovne vsebine vkljucujejo podajanje tematskega znanja in osnovnih strateških ter metodoloških postopkov, ki jih dopolnjujejo osnovna tehnicna in tehnološka znanja za potrebe prihodnjih prevajalcev. Slednjic program pri študentih/-kah krepi splošne, osebne in medosebne zmožnosti ter jim predaja prakticne sposobnosti za prenos in uporabo teoreticnega znanja v prakso in reševanje strokovnih ter delovnih problemov, iskanje novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod. Program zaokrožujejo izbirne vsebine, s katerimi študenti/-ke razvijajo tematsko zmožnost, širijo svojo razgledanost ali nadgrajujejo strokovno usposobljenost.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Splošne kompetence diplomanta/-ke programa Prevajalske študije - smeri Anglešcina (dvopredmetna smer), Nemšcina (dvopredmetna smer) in Madžaršcina (dvopredmetna smer) so: - široko splošno znanje in splošna razgledanost kot pogoja za medkulturno komunikacijo in posredovanje, - sposobnosti analiticnega in sinteticnega mišljenja, - sposobnost kriticnega ocenjevanja lastnih in tujih raziskovalnih dosežkov, - uporaba komunikacijskih sposobnosti za strpen in korekten strokovni diskurz, - oblikovanje nacela avtonomnosti in povezovalnosti pri strokovnem delu, - sposobnost konstruktivnega sodelovanja pri delu v skupini in med skupinami v virtualnih in fizicnih okoljih, - nacrtovanje in upravljanje casa, stresa in delovnih obremenitev, - odgovorna raba socialnih omrežij in spletnih virov za strokovne namene, - delo s tehnicnimi sredstvi sodobnega delovnega mesta, - pripravljenost za avtonomno ucenje in izpopolnjevanje,

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Predmetno-specificne kompetence (zmožnosti) zagotavljajo usposobljenost študentov/-k za kakovostno osnovno svetovalno in samostojno delo, t. j. prevajanje za izbrani jezik ali jezika, jih pripravljajo za nadaljnjo stopnjo študija in motivirajo za samostojno vseživljenjsko ucenje in izpopolnjevanje. Predmetno-specificne kompetence so v ucnih nacrtih predmetov opredeljene kot prenesljive/kljucne spretnosti in drugi atributi. Študenti/-ke študijskega programa Prevodoslovne študije pridobijo naslednje predmetno-specificne kompetence za slovenski in izbrani tuji jezik: - obvladovanje pravopisa in pravorecja izbranega tujega in slovenskega knjižnega jezika, - obvladovanje in razumevanje morfemskih, oblikoslovno-skladenjskih kategorij in poznavanje skladenjsko-besedilne strukture jezikov, - razumevanje besedotvornih, medleksemskih in frazeoloških razmerij v izbranem tujem in slovenskem jeziku z vidika sodobnih teoreticnih pristopov v jezikoslovju, - poznavanje starejših in sodobnih tokov izbrane tuje in slovenske literature, - sposobnost samostojnega sledenja aktualnim jezikovnim in književnim pojavom ter njihovo umešcanje v kontekst že pridobljenega znanja o jezikih, - sposobnost javnega angažiranja pri spodbujanju višje pisne in bralne kulture, - poznavanje zgodovinskih, kulturnih, medijskih, izobrazbenih, gospodarskih in drugih znacilnosti, - kontrastivna analiza besedil in pojavov na podlagi že pridobljenega znanja z med- in cezkulturnega vidika, - iskanje in uporaba sorodnih besedil, izdelava glosarjev in slovarjev, - uporaba elektronskih pripomockov in prirocnikov, - prevajanje lažjih in srednje zahtevnih besedil z razlicnih podrocij v slovenski jezik in osnovna argumentacija prevodnih odlocitev, - prevajanje manj zahtevnih besedil iz slovenšcine v izbrani tuji jezik in osnovna argumentacija prevodnih odlocitev, - poznavanje osnov simultanega in konsekutivnega tolmacenja ter tehnike zapisovanja, - konsekutivno, simultano in šepetano tolmacenje manj zahtevnih besedil, - poznavanje temeljnih nacel in ciljev najpomembnejših mednarodnih organizacij, - sposobnost samostojnega sledenja aktualnim svetovnim dogodkom ter umešcanje mednarodnih organizacij v ta kontekst, - poznavanje osnovnih nacel poklicne etike in oblikovanje smisla za eticne vrednote v stroki, - poznavanje obicajne poklicne prakse, pogojev za samozaposlitev in poklicnih združenj, - poznavanje splošne poslovne komunikacije, - oblikovanje poklicne zavesti in seznanjanje z vlogo profesionalnega prevajalca ter med- in cezkulturnega posrednika.

Pogoji za vpis v program

V študijski program Prevajalske študije se lahko vpiše, a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je pred 1. 6. 1995 koncal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Ce bo sprejet sklep o omejitvi vpisa na smeri študijskega programa Prevajalske študije – smer Nemšcina (dvopredmetna smer), bodo kandidati/-ke za študij na tej smeri zbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zakljucnem izpitu 40 % tock, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % tock, uspeh iz nemškega jezika v 3. in 4. letniku 20 % tock, uspeh iz slovenskega jezika v 3. in 4. letniku 10 % tock, uspeh iz nemšcine pri splošni maturi oziroma na zakljucnem izpitu 20 % tock.

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom/-kam, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: – ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in – med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Študentom se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih UM (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljenim pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, študent opravi določeni izpit v vsebinah, ki jih določi nosilec predmeta.

Pogoji za dokončanje študija

Študent/-ka študijskega programa Prevajalske študije zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh vpisanih študijskih programih ali obeh vpisanih študijskih smereh in tako skupno zbere najmanj 180 ECTS (90 ECTS na enem in 90 ECTS na drugem študijskem programu ali študijski smeri).

MADŽARŠČINA

dipl. prevaj. št. – madž. (UN) in …
diplomant prevajalskih študij – madžarščina (UN) in …
diplomantka prevajalskih študij – madžarščina (UN) in…
B.A.
Bachelor of Arts

02 - Umetnost in humanistika
0231 - Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)

6 - Humanistične vede

Besedilo o sprejetju

Na podlagi 51. clena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu dvopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Medjezikovne študije - anglešcina (Sklep št. 2/75-2007, z dne 20. 11. 2007). Senat Univerze v Mariboru je na svoji 34. redni seji z dne 29. 9. 2014 potrdil spremembo imena študijskega programa v Prevodoslovne študije – anglešcina. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 5. redni seji z dne 24. 11. 2015 potrdil spremembo imena študijskega programa v Medjezikovne študije – anglešcina. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 40. redni seji z dne 29. 1. 2019 potrdil spremembo imena študijskega programa v Prevajalske študije – anglešcina.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Študent/-ka mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 27 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program ali smer. Študent/-ka mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika, s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 27 ECTS ter število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program ali smer.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Študijski program nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Možnosti za nadaljevanje študija

Študijski program Prevajalske študije – smer Anglešcina (dvopredmetna smer), smer Nemšcina (dvopredmetna smer) in smer Madžaršcina (dvopredmetna smer) diplomantom/-kam omogoca pridobitev specificnih komunikacijskih in zacetnih prevajalskih kompetenc in jih pripravlja: a) za vstop na trg dela in zaposlitev v razlicnih dejavnostih, ki zahtevajo usposobljenost za medjezikovno in medkulturno posredovanje ter jezikovne storitve tudi izven ožjega podrocja prevajanja in tolmacenja, ali b) za nadaljevanje študija na drugi stopnji, še zlasti na programu Prevajanje in tolmacenje Oddelka za prevodoslovje.

Možnosti za zaposlitev

Analiza zaposljivosti in zaposlovalnega okolja Študijski program Prevajalske študije – smer Anglešcina (dvopredmetna smer), smer Nemšcina (dvopredmetna smer) in smer Madžaršcina (dvopredmetna smer) diplomantom/-kam omogoca pridobitev specificnih komunikacijskih in zacetnih prevajalskih kompetenc in jih pripravlja: a) za vstop na trg dela in zaposlitev v razlicnih dejavnostih, ki zahtevajo usposobljenost za medjezikovno in medkulturno posredovanje ter jezikovne storitve tudi izven ožjega podrocja prevajanja in tolmacenja, ali b) za nadaljevanje študija na drugi stopnji, še zlasti na programu Prevajanje in tolmacenje Oddelka za prevodoslovje. Glede na pregled dostopnih podatkov UM in Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) so se diplomanti/-ke dodiplomskih programov v preteklosti v veliki meri odlocali za nadaljevanje študija bodisi na Oddelku za prevodoslovje bodisi na drugih oddelkih FF ali drugih fakultetah. Možnosti zaposlovanja za prevajalce/-ke in tolmace/-inje so tradicionalno dobre: podatki o zaposlitvi iz evidenc ZRSZ za ožjo poklicno skupino prevajalcev in tolmacev na primer pricajo o tem, da je bilo v letih 2019 in 2020 v ožji poklicni skupini na voljo 55 delovnih mest. Diplomanti/-ke, ki se ne odlocijo za nadaljevanje študija, priložnosti zaradi široke razgledanosti in multidisciplinarne narave študija najdejo na široki paleti podrocij, ki zahtevajo njihove humanisticne in družboslovne znanje in kompetence. Po podatkih ZRSZ se brezposelne osebe s podrocja prevajanja in tolmacenja zaposlujejo pri delodajalcih, ki se ukvarjajo npr. s predelovalnimi dejavnostmi, gradbeništvom, trgovino, prometom in skladišcenjem, gostinstvom, IKT, strokovnimi, znanstvenimi in tehnicnimi dejavnostmi, dejavnostmi javne uprave in obrambe, dejavnostmi obvezne socialne varnosti, izobraževanjem, kulturnimi, razvedrilnimi ter rekreacijskimi dejavnostmi ter drugimi dejavnostmi. Vse omenjene dejavnosti (lahko) vkljucujejo tudi tesne stike s tuje govorecimi okolji (tudi angleškim, nemškim in madžarskim), ki zahtevajo odlicno znanje maternega in posameznega tujega jezika in vsakokratnega specificnega kulturnega okolja. Po podatkih ZRSZ se je v letu 2021 (september) na Zavodu registriralo 6 diplomatov/-k prvostopenjskih programov Oddelka za prevodoslovje, 17 pa se jih je v tem obdobju zaposlilo. Skupni podatki za obdobje od 2018 do 2021 kažejo, da je bilo na Zavodu v tem obdobju registriranih 57 oseb, 63 pa jih je našlo zaposlitev. Pri pregledu poklicev, v katerih so se diplomanti/-ke zaposlovali v letih 2017 in 2018, so med drugim navedeni naslednji: organizatorji/organizatorke konferenc in dogodkov, snovalci in administratorji/snovalke in administratorke podatkovnih baz in financni in naložbeni svetovalci/financne in naložbene svetovalke in prodajalci/prodajalke. Med dejavnostmi, v katerih so bili diplomanti/-ke zaposleni letih 2017 in 2018, so navedene med drugim posredovanje zacasne delovne sile in spremljajoce dejavnosti za umetniško uprizarjanje. Analiza trga dela in prevajalskega sektorja Leta 2018 je bila o stanju na podrocju prevajanja, tolmacenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji objavljena Bela knjiga o prevajanju, s podrobnimi analizami stanja, sistemskih in posamicnih izzivov ter primeri dobre prakse na podrocju jezikovnih poklicev v Sloveniji. Analiza slovenske prevajalske industrije je denimo pokazala, da je v razcvetu in da so se v obdobju med letoma 2004 in 2017 prihodki podjetij, ki so dejavna v tem sektorju, podvojili (z 20.317.000 v 2004 na 55.301.000 v 2017), dobicek pa potrojil (z 1.596.900 v 2004 na 4.510.300 in 2017). V Sloveniji je bilo v tem obdobju vec kot 1680 pravnih oseb, ki so med registriranimi dejavnostmi navajale prevajanje in/ali tolmacenje in/ali jezikovne storitve. Pri tem velja sicer dodati, da prevajanje in tolmacenje nista regulirana poklica, zato lahko to dejavnost prijavijo tudi osebe, ki na podrocju nimajo formalne izobrazbe. Specifika slovenskega prevajalskega trga je tudi, da je veliko prevajalcev/-k in tolmacev/-inj samozaposlenih (okoli 55 %); okoli 7 % prevajalcev/-k je redno zaposlenih v (prevajalskih) podjetjih in javnih službah, okoli 30 % pa se udejstvuje kot prevajalci/-ke in tolmaci/-inje, ceprav so zaposleni v drugih poklicih. Kljub temu podatki o zaposlovanju pricajo, da diplomanti/-ke prevajalskih študij in pozneje prevajalci/-ke in tolmaci/-inje Oddelka za prevodoslovje najdejo svoj prostor na trgu in zaživijo v poklicu. Povezanost visokošolskega zavoda z okoljem V Sloveniji deluje šest strokovnih združenj prevajalcev in tolmacev (Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo filmskih in televizijskih prevajalcev Slovenije, Društvo znanstvenih in tehnicnih prevajalcev Slovenije, Združenje konferencnih tolmacev Slovenije, Združenje stalnih sodnih tolmacev in pravnih prevajalcev Slovenije, Društvo prevajalcev in tolmacev Slovenije), s katerimi oddelek tesno sodeluje in skupaj z njimi prispeva k ustvarjanju cim boljših pogojev za prevajalce na slovenskem trgu. Iz navedenega je razvidno, da je potreba po prvostopenjskih diplomantih/-kah Oddelka za prevodoslovje FF UM tako v slovenskem prostoru kot tudi izven Slovenije velika in da ti najdejo zaposlitev ali nadaljujejo študij. Z ozirom na intenzivno sodelovanje Slovenije kot države na politicnem, gospodarskem, trgovinskem, pravnem in drugih podrocjih ter tesnih vezi zasebnih pravnih subjektov s tujimi je mogoce tudi v prihodnje dolgorocno pricakovati stabilne potrebe po kakovostnih prevajalcih/-kah in tolmacih/-injah.

Druge obveznosti

Predmetnik je sestavljen iz obveznih predmetov in izbirnih predmetov, ki so med seboj vertikalno in horizontalno povezani. Obvezni predmeti so zbrani v dveh stebrih – prvi steber sestavljajo predmeti, ki jih poslušajo vsi študenti/-ke ne glede na smer, in vkljucuje tudi prakticno usposabljanje, drugi steber pa sestavljajo predmeti, loceni po smereh: Skupni steber: – skupni predmeti: 12 ECTS oz. 14 % programa – prakticno usposabljanje: 3 ECTS oz. 3 % programa Specificni predmeti glede na smer: – jezik, teoretske vsebine: 12 ECTS oz. 14 % programa – jezik, lektorati: 24 ECTS oz. 26 % programa – prevajalski predmeti: 21 ECTS oz. 23 % programa – kultura in literatura: 9 ECTS oz. 10 % programa Izbirni predmeti: – izbirni predmeti: 9 ECTS oz. 10 % programa. Skupni predmeti, ki jih poslušajo študenti/-ke vseh smeri, omogocajo pridobitev jezikovnih in kulturnih kompetenc v maternem jeziku ter ponujajo uvodna teoreticna predavanja in seminarje na podrocju splošnega jezikoslovja in prevodoslovja. Študenti/-ke vseh smeri sodelujejo tudi v prakticnem usposabljanju. Specificni predmeti glede na smer vkljucujejo prevajalske predmete, ki posredujejo uporabna znanja s podrocja prevajanja in tolmacenja, predmete s podrocja kulture in literature jezika, predmete o literarnozvrstnih, kulturoloških in socialnih znacilnostih tujega jezicnega prostora. Jezikoslovne vsebine in lektorati jezika zaokroženo podajajo teoreticno in uporabno znanje izbranega tujega jezika. Omenjena stebra zagotavljata pridobivanje poglobljenega teoreticnega in uporabnega znanja na štirih temeljnih podrocjih, kar se odraža tudi v ucnih izidih posameznih predmetov. Poleg obveznih sklopov lahko študenti/-ke glede na svoje preference in interese izberejo skupno 3 izbirne predmete iz nabora študijskega programa (glej Predmetnik), s cimer v triletnem študiju poglobijo svoje znanje na izbranih podrocjih. Slednjic imajo v drugem letniku prakticno usposabljanje, ki jim omogoca prvi stik z delovnim okoljem. Ponujen koncept je premišljen, saj ponuja študentom/-kam po eni strani 10-odstotno izbirnost, na drugi strani pa z obveznimi sklopi zagotavlja uravnovešenost potrebnih temeljnih znanj. Predmeti se horizontalno navezujejo znotraj posameznih semestrov, in sicer jezikovne vsebine maternega jezika podkrepijo razumevanje tujega jezika in usvajanje slovnicnih struktur v izbranem tujem jeziku (npr. Slovenski jezik za nesloveniste 1, Angleški jezik – uvod v angleško jezikoslovje, Razvijanje jezikovne zmožnosti 1 – anglešcina); sledijo smiselno povezani predmeti, vezani na usmeritev študija, tj. tolmacenje, prevajanje in medjezikovno ter medkulturno posredovanje (npr. Zgodovina prevajanja in tolmacenja, Pisanje in jezik znanstvenih besedil (za potrebe prevajalskih študij); poleg horizontalne povezave obveznih predmetov pa program ponuja tudi horizontalno povezavo z velikim naborom prevajalskih izbirnih predmetov (npr. Prevajanje in tolmacenje kot poklic, Mednarodne organizacije) in prostih izbirnih predmetov, ki jih ponujajo drugi Oddelki Filozofske fakultete in drugih fakultet UM. Program izkazuje tudi vertikalno povezanost predmetov, saj je vecina predmetov zasnovana tako, da temelji na znanju, pridobljenem v predhodnih semestrih. V prvem letniku je pozornost namenjena utrditvi pridobljenih in usvajanju novih jezikovnih znanj in sposobnosti, cemur sledi tudi struktura predmetov. Študent/-ka usvaja temeljna teoretska jezikovna znanja in jih v okviru lektoratov jezika (razvijanje jezikovne zmožnosti), pisnega in ustnega sporocanja prakticno utrjuje. V drugem letniku se jezikovnim in splošnim predmetom pridružijo prvi prevodoslovni teoretski predmeti in Uvod v prevajanje in medkulturno posredovanje ter v tretjem letniku prakticne vaje iz prevajanja pri Lektoratu iz prevajanja 1 in 2 ter osnovna tolmaška znanja (konsekutivno, simultano, šepetano), ki študentom/-kam olajšajo odlocitev za nadaljevanje študija na magistrskem programu Oddelka. Pri prakticnem usposabljanju dobijo študenti/-ke tudi prvi stik s potencialnimi delovnimi okolji.

Načini ocenjevanja

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljeni ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM TER Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM ,ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu on potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Učne enote se lahko, skladno z učnim načrtom, ocenjujejo tudi kot opravil/ni opravil. Na UM uporabljamo enotno ocenjevalno lestvico, ki je dostopna na spletnih straneh UM: https://moja.um.si/student/Strani/Pravilniki-in-predpisi.aspx Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/). Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS

Temeljni cilji študijskega programa

Univerzitetni študijski program Prevajalske študije z dvopredmetnimi smermi Anglešcina, Nemšcina in/ali Madžaršcina je širše specializiran dodiplomski študij, v katerem se študenti/-ke bodisi z izbiro dveh smeri usposabljajo samo za prevajalski poklic bodisi z izbiro ene smeri za prevajalski poklic v povezavi z drugimi nepedagoškimi poklici (pedagogika, zgodovina, geografija …). Temeljni cilj študijskega programa Prevajalske študije je razvijanje jezikovnih, kulturnih in prevajalskih teoretskih in uporabnih znanj in zmožnosti, ki so opredeljeni v obveznih in izbirnih predmetih. Z jezikovnimi in jezikoslovnimi vsebinami študenti/-ke krepijo in ozavešcajo slovenšcino kot materni, državni in uradni jezik ter njeno vlogo kot temeljne prvine nacionalne identitete, na drugi strani pa pridobivajo znanja s podrocja književnosti in razvijajo izbrani tuji jezik za potrebe prevajanja in tolmacenja. S kulturnimi vsebinami študenti/-ke spoznavajo, analizirajo in vrednotijo kulturne, politicne, gospodarske, socialne in drugih elemente slovenske kulture in kulture izbranega tujega jezika, s cimer se pripravljajo na opravljanje vloge med- in cezkulturnega posrednika. Prevajalske in prevodoslovne vsebine vkljucujejo podajanje tematskega znanja in osnovnih strateških ter metodoloških postopkov, ki jih dopolnjujejo osnovna tehnicna in tehnološka znanja za potrebe prihodnjih prevajalcev. Slednjic program pri študentih/-kah krepi splošne, osebne in medosebne zmožnosti ter jim predaja prakticne sposobnosti za prenos in uporabo teoreticnega znanja v prakso in reševanje strokovnih ter delovnih problemov, iskanje novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod. Program zaokrožujejo izbirne vsebine, s katerimi študenti/-ke razvijajo tematsko zmožnost, širijo svojo razgledanost ali nadgrajujejo strokovno usposobljenost.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

- široko splošno znanje in splošna razgledanost kot pogoja za medkulturno komunikacijo in posredovanje, - sposobnosti analiticnega in sinteticnega mišljenja, - sposobnost kriticnega ocenjevanja lastnih in tujih raziskovalnih dosežkov, - uporaba komunikacijskih sposobnosti za strpen in korekten strokovni diskurz, - oblikovanje nacela avtonomnosti in povezovalnosti pri strokovnem delu, - sposobnost konstruktivnega sodelovanja pri delu v skupini in med skupinami v virtualnih in fizicnih okoljih, - nacrtovanje in upravljanje casa, stresa in delovnih obremenitev, - odgovorna raba socialnih omrežij in spletnih virov za strokovne namene, - delo s tehnicnimi sredstvi sodobnega delovnega mesta, - pripravljenost za avtonomno ucenje in izpopolnjevanje,

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

redmetno-specificne kompetence (zmožnosti) zagotavljajo usposobljenost študentov/-k za kakovostno osnovno svetovalno in samostojno delo, t. j. prevajanje za izbrani jezik ali jezika, jih pripravljajo za nadaljnjo stopnjo študija in motivirajo za samostojno vseživljenjsko ucenje in izpopolnjevanje. Predmetno-specificne kompetence so v ucnih nacrtih predmetov opredeljene kot prenesljive/kljucne spretnosti in drugi atributi. Študenti/-ke študijskega programa Prevodoslovne študije pridobijo naslednje predmetno-specificne kompetence za slovenski in izbrani tuji jezik: - obvladovanje pravopisa in pravorecja izbranega tujega in slovenskega knjižnega jezika, - obvladovanje in razumevanje morfemskih, oblikoslovno-skladenjskih kategorij in poznavanje skladenjsko-besedilne strukture jezikov, - razumevanje besedotvornih, medleksemskih in frazeoloških razmerij v izbranem tujem in slovenskem jeziku z vidika sodobnih teoreticnih pristopov v jezikoslovju, - poznavanje starejših in sodobnih tokov izbrane tuje in slovenske literature, - sposobnost samostojnega sledenja aktualnim jezikovnim in književnim pojavom ter njihovo umešcanje v kontekst že pridobljenega znanja o jezikih, - sposobnost javnega angažiranja pri spodbujanju višje pisne in bralne kulture, - poznavanje zgodovinskih, kulturnih, medijskih, izobrazbenih, gospodarskih in drugih znacilnosti, - kontrastivna analiza besedil in pojavov na podlagi že pridobljenega znanja z med- in cezkulturnega vidika, - iskanje in uporaba sorodnih besedil, izdelava glosarjev in slovarjev, - uporaba elektronskih pripomockov in prirocnikov, - prevajanje lažjih in srednje zahtevnih besedil z razlicnih podrocij v slovenski jezik in osnovna argumentacija prevodnih odlocitev, - prevajanje manj zahtevnih besedil iz slovenšcine v izbrani tuji jezik in osnovna argumentacija prevodnih odlocitev, - poznavanje osnov simultanega in konsekutivnega tolmacenja ter tehnike zapisovanja, - konsekutivno, simultano in šepetano tolmacenje manj zahtevnih besedil, - poznavanje temeljnih nacel in ciljev najpomembnejših mednarodnih organizacij, - sposobnost samostojnega sledenja aktualnim svetovnim dogodkom ter umešcanje mednarodnih organizacij v ta kontekst, - poznavanje osnovnih nacel poklicne etike in oblikovanje smisla za eticne vrednote v stroki, - poznavanje obicajne poklicne prakse, pogojev za samozaposlitev in poklicnih združenj, - poznavanje splošne poslovne komunikacije, - oblikovanje poklicne zavesti in seznanjanje z vlogo profesionalnega prevajalca ter med- in cezkulturnega posrednika.

Pogoji za vpis v program

V študijski program Prevajalske študije se lahko vpiše, a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je pred 1. 6. 1995 koncal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Ce bo sprejet sklep o omejitvi vpisa na smeri študijskega programa Prevajalske študije – smer Madžaršcina (dvopredmetna smer), bodo kandidati/-ke za študij na tej smeri zbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zakljucnem izpitu 40 % tock, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % tock, uspeh iz angleškega jezika v 3. in 4. letniku 20 % tock, uspeh iz slovenskega jezika v 3. in 4. letniku 10 % tock, uspeh iz madžaršcine pri splošni maturi oziroma na zakljucnem izpitu 20 % tock.

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom/-kam, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: – ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in – med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Študentom se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih UM (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljenim pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, študent opravi določeni izpit v vsebinah, ki jih določi nosilec predmeta.

Pogoji za dokončanje študija

Študent/-ka študijskega programa Prevajalske študije zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh vpisanih študijskih programih ali obeh vpisanih študijskih smereh in tako skupno zbere najmanj 180 ECTS (90 ECTS na enem in 90 ECTS na drugem študijskem programu ali študijski smeri).