SLO | EN
PRD-v18

1

Univerzitetni študij

1 (prva)

7 (7)

0028209

6/2

2024/25

lekt. dr. DORIS MLAKAR GRAČNER

GERMANISTIKA

dipl. germ. (UN)
diplomirani germanist (UN)
diplomirana germanistka (UN)
B.A.
Bachelor of Arts

02 - Umetnost in humanistika
0231 - Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)

6 - Humanistične vede

Besedilo o sprejetju

Na podlagi 51. clena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu enopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Germanistika (Sklep št. 2/75-2007, z dne 20. 11. 2007).

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 54 ECTS. Študent mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika ter s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 54 ECTS.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Študijski program nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Možnosti za nadaljevanje študija

Študijski program Germanistika jih hkrati usposablja za nadaljevanje izobraževanja na 2. bolonjski stopnji (npr. na eno- ali dvopredmetnem nepedagoškem programu Medkulturna germanistika ali na dvopredmetnem pedagoškem programu Nemšcina kot tuji jezik oz. sorodnih programih).

Možnosti za zaposlitev

Prvostopenjski študijski program Germanistika diplomantom omogoca pridobitev specificnih strokovnih kompetenc na podrocju nemškega jezika ter literature in kulture nemškega govornega prostora in izbranih splošnih kompetenc, kar jih usposablja za opravljanje razlicnih dejavnosti tako v gospodarskem kot v negospodarskem sektorju, in sicer predvsem na podrocjih dela, ki predvidevajo aktivno sodelovanje z nemško govorecim okoljem. Tu so možnosti zaposlitve diplomantov programa Germanistika vezane predvsem na visoko stopnjo tujejezikovne kompetence (sporazumevanje v nemškem jeziku) ter na poglobljeno poznavanje kulturne podobe nemškega govornega prostora, kar omogoca zaposlovanje na vseh podrocjih gospodarskega in negospodarskega delovanja oz. sodelovanja z nemškim govornim prostorom. Diplomanti lahko opravljajo razlicna dela, povezana s poznavanjem nemškega jezika ter literature in kulture nemškega govornega prostora. Usposobljeni so za korektno in okolišcinam primerno sporazumevanje v nemškem jeziku ter s tem za poklicno delovanje v javnih in zasebnih kulturnih ustanovah (arhivi, muzeji, knjižnice, društva, združenja), v medijih, založbah, oglaševanju, v turizmu, so predstavniki za javnost in stike z nemškim govornim prostorom. Kot nacrtovalci izobraževanja lahko sodelujejo v ustanovah za izobraževanje in usposabljanje, jezikovno urejajo leposlovna, strokovna in znanstvena besedila v nemškem jeziku. Natancni podatki o zaposlovanju v gospodarskem in negospodarskem sektorju nam niso dostopni, ker UM šele vzpostavlja sistem za redno in sistematicno spremljanje zaposljivosti in ker študijski program Germanistika ne izobražuje za regulirane poklicne profile. Poleg tega je potrebno upoštevati, da je z 12. aprilom 2013 pricel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu. V primeru delodajalcev, ki ne sodijo v javni sektor in družb, ki niso v vecinski lasti države, je objava prostega delovnega mesta prepušcena njim samim, Zavoda pa o tem ne obvešcajo; zaradi tega Zavod nima vec podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi. Analize dostopnih podatkov, npr. na omrežju EURES, Poklicni barometer 2021, Evidencni in analitski informacijski sistem visokega šolstva v RS (http://portal.evs.gov.si/vnos/) pa nedvomno izražajo (1) potrebe po (tuje)jezikovni in medkulturni usposobljenosti za kakovostno in enakopravno gospodarsko sodelovanje, (2) potrebe po izobraževanju o nemškem jeziku in kulturi. Razvidno je, da so za diplomante programa Germanistika na trgu delovne sile odprte raznolike zaposlitvene možnosti v gospodarskem in negospodarskem (izobraževalnem) sektorju, za katere izkazujejo ustrezen nabor med študijem pridobljenih znanj in spretnosti. ZRSZ izpostavlja dejstvo, ki govori v prid diplomantom študijskega programa Germanistika: delodajalci pri zaposlitvenih potrebah kot temeljni pogoj za zaposlitev vse pogosteje navajajo tudi znanje tujega jezika, pri cemer ta ni vezan le na znanje anglešcine. Prav tako imajo po izkušnjah strokovnih delavcev ZRSZ OS Maribor kandidati, ki obvladajo tuji jezik - nemšcino, pri zaposlovanju v obmejni slovensko-avstrijski regiji praviloma vecje zaposlitvene možnosti, saj vzhodna kohezijska regija izkazuje ca. 16 000 dnevnih migrantov v Avstrijo, delodajalci v regiji prepoznavajo prednosti pri kandidatih, ki izkazujejo poglobljeno poznavanje nemškega jezika in kulture nemškega govornega prostora; to nam potrjujejo tudi alumni študenti, ki se v relativno velikem številu zaposlujejo v sosednji Avstriji, pa tudi v Nemciji in Švici. Glede na podatke o potrebah po predmetnih uciteljih v OŠ in SŠ (prim. projekcije na Poklicni barometer 2021), med njimi so ucitelji tujega jezika – nemšcine, ki morajo za doseganje tega poklicnega profila opraviti še študij na 2. stopnji, lahko zakljucimo, da je nujno ustrezno nacrtovanje dolgorocne kadrovske politike. Ker predstavlja študijski program Germanistika optimalno izhodišce za nadaljevanje pedagoškega študija na 2. stopnji, s predlaganimi vpisnimi mesti 40 (20 na vsaki smeri) sledimo tudi temu cilju. Poudarjamo tudi, da trendi v mednarodnem sporazumevanju in sodelovanju ter nacela evropske jezikovne politike (materni jezik + dva tuja jezika) nakazujejo izboljšan položaj nemšcine kot sosedskega jezika, kar perspektivno prispeva k boljšim zaposlitvenim možnostim diplomantov študijskega programa Germanistika.

Druge obveznosti

Ucne vsebine predmetnika študijskega programa se povezujejo tako horizontalno znotraj posameznega letnika, kot tudi vertikalno po posameznih predmetih in semestrih oz. letnikih. Tako predmetnik enopredmetne kot dvopredmetne smeri omogocata horizontalno povezanost in dopolnjevanje vsebin predmetov v okviru letnika oz. semestra, ki je zagotovljena z obveznimi in izbirnimi predmeti, kjer študent pridobiva in poglablja svoja vedenja s podrocja jezika in književnosti. Hkrati so na horizontalni ravni Lektorati (in na enopredmetni smeri tudi predmeti Prakticna jezikovna znanja 1 – 6) na nivoju semestrov in letnikov z jezikovnega in s prakticnega vidika vpeti v predmete posameznega semestra in/ali letnika. Sicer je v semestrih horizontalna povezanost izražena tudi med obveznimi in izbirnimi predmeti s podrocja jezikoslovja in s podrocja književnosti. Oddelcni izbirni predmeti z enega ali drugega podrocja vzpostavljajo še dodatne vsebinske horizontale. V prvem letniku obsega predmetnik obeh smeri samo obvezne predmete, od drugega letnika naprej pa se pa izbirnost poveca. Predmetnik enopredmetne smeri vsebuje v 3., 4., 5. in 6. semestru skupno 4 izbirne predmete (kjer študent lahko izbira med ponujenimi oddelcnimi izbirnimi predmeti) in 2 prostoizbirna predmeta (kjer lahko izbira iz ponudbe drugih študijskih programov Filozofske fakultete, iz ponudbe drugih fakultet Univerze v Mariboru ali iz ponudbe drugih univerz). Na dvopredmetni smeri študent v 3. in 4. semestru izmed ponujenih oddelcnih izbirnih predmetov izbere po enega, v 4. semestru pa izbere tudi 1 (prostoizbirni) predmet s skupne liste FF UM. Z obveznimi predmeti predmetnika obeh smeri pokrivata temeljna znanja iz jezika in književnosti. Izbirni predmeti iz književnosti in jezika pa študentu omogocajo širjenje in poglabljanje temeljnih jezikovnih ali literarnovednih vsebin iz obveznih predmetov, obenem pa mu s premišljeno izbiro od drugega letnika naprej omogocajo bolj poglobljen študij predmetnih vsebin, ki ga najbolj zanimajo in ki bodo predvidoma usmerjale izbiro nadaljnjega študija. Smer Germanistika (enopredmetna smer) – horizontalna povezanost ucnih vsebin V nadaljevanju so navedeni primeri horizontalnega povezovanja predmetov po semestrih, in sicer po en primer za predmete s podrocja jezika in književnosti na semester. V 1. semestru je temeljni predmet s podrocja jezikoslovja Uvod v študij nemškega jezika horizontalno povezan z drugimi jezikoslovnimi predmeti tega semestra (Jezikovni prirocniki, Bralna pismenost in pravopis v nemšcini). Prav tako sta horizontalno povezana predmeta s podrocja književnosti Uvod v študij nemške književnosti in Interpretacija literarnih besedil. V 2. semestru se predmet Nemški jezik – glasoslovje povezuje s predmetom Nemški jezik – oblikoslovje in s predmetom Racunalniško podprto jezikovno gradivo. Na horizontalni ravni sta povezana tudi predmeta s podrocja književnosti Metode literarne in kulturne zgodovine ter Uvod v zvrstno poetiko. V 3. semestru je jezikoslovni predmet Jezika v stiku – nemšcina in slovenšcina delno horizontalno povezan s predmetom Prakticna jezikovna znanja 3. Literatura in kultura 1 in Avstrijska književnost sta predmeta s podrocja književnosti, ki sta horizontalno povezana. V 4. semestru se horizontalno povezujejo predmeti s podrocja jezika Nemški jezik – besedotvorje in leksikologija, Nemški jezik – sporocanje in Usvajanje jezika. Prav tako obstaja mocna horizontalna povezanost med Švicarsko književnostjo in Literaturo in kulturo 2. V 5. semestru se Nemški jezik – skladnja povezuje z Retoriko diskurza, Osnovami pomenoslovja in predmetom jezik in družba. Dva predmeta s podrocja književnosti (Literatura in kultura 3 in Literatura in mediji) prav tako izkazujeta horizontalno povezanost vsebin. V 6. semestru se jezikoslovni predmet Nemški jezik – izbrane teme predmet mocno horizontalno povezuje z vsemi drugimi predmeti s podrocja jezikoslovja (Nemški jezik – frazeologija, Besediloslovje in stilistika) v tem semestru. Medkulturnost v književnosti in Nemško-slovenski literarni transfer sta primer za horizontalno povezana predmeta s podrocja književnosti. Smer Germanistika (enopredmetna sme) – vertikalna povezanost ucnih vsebin Predmetnik je sestavljen iz obveznih in izbirnih predmetov, ki so med seboj vertikalno povezani. Zasnova študentu po eni strani ponuja izbirnost, po drugi strani pa z obveznimi predmeti zagotavlja uravnovešenost pridobljenih temeljnih znanj iz jezika in književnosti. V prvem semestru se obvezni jezikovni predmeti (Uvod v študij nemškega jezika, Bralna pismenost in pravopis v nemšcini, Jezikovni prirocniki, Lektorat nemškega jezika 1, Prakticna jezikovna znanja 1) tematsko povezujejo z obveznimi jezikovnimi predmeti v višjih semestrih (vertikalna povezanost). Študent poglablja svoje jezikovne kompetence in dobiva vpogled v osnove študija jezika. Obvezni predmet iz književnosti Uvod v študij nemške književnosti zajema vsebine iz nemške literarne zgodovine in literarne teorije. Pri Interpretaciji literarnih besedil pa študent, preizkusi in poglobi svoje sposobnosti interpretacije literarnih besedil v nemškem jeziku. V drugem semestru študent pri predmetih Metode literarne in kulturne zgodovine ter Uvod v zvrstno poetiko pridobi potrebna vedenja za obravnavanje in analizo literarnega in kulturnega diskurza v kasnejših semestrih. Pri obveznem predmetu Lektorat nemškega jezika in Prakticna jezikovna znanja, ki sta obvezna predmeta v vsakem semestru in ki vertikalno povezujeta vse semestre, študent uri, izpopolnjuje in poglablja svoja jezikovna znanja. V tretjem semestru obvezni predmet iz jezika (Jezika v stiku: nemšcina in slovenšcina) odpira pomemben vidik jezikov in kultur ter tako omogoca razumevanje jezikovnih pojavov v sodobnem casu. Obvezni predmet iz književnosti (Literatura in kultura 1) po posameznih semestrih vertikalno povezuje z literarnozgodovinskimi obveznimi in izbirnimi predmeti. V cetrtem semestru se obvezni predmet iz književnosti (Literatura in kultura 2) vertikalno povezuje z ostalimi predmeti s tega podrocja in hkrati uvaja nove vsebine, ki jih študent lahko še širi in nadgrajuje pri drugih predmetih, zlasti pri obveznem predmetu v tem semestru (Švicarska književnost). Lektorat 2 in Prakticna jezikovna znanja 4 poglabljata in nadgrajujeta vsebine iz jezika. Poseben poudarek dajejo študiju v tem semestru tudi obvezni jezikoslovni predmeti Nemški jezik – sporocanje, Usvajanje jezika in Nemški jezik – besedotvorje in leksikologija; slednji se vertikalno navezuje na predmet Osnove pomenoslovja v petem semestru. V petem semestru zajema obvezni jezikovni predmet (Nemški jezik – skladnja) zaokrožene skladenjske vsebine in se vertikalno navezuje na obvezne jezikoslovne predmete v prvem in drugem semestru in hkrati na obvezna predmeta v šestem semestru (Besediloslovje in stilistika ter Nemški jezik - frazeologija). Obvezni predmet iz književnosti (Sodobna književnost – besedilna analiza) se vertikalno navezuje na književne predmete v prejšnjih semestrih, ki s svojim konceptom presegajo meje zgolj nemškega govornega podrocja. V šestem semestru študent opravi predlagane obvezne predmete iz jezika (Nemški jezik - frazeologija, Besediloslovje in stilistika, Nemški jezik – izbrane teme, Prakticna jezikovna znanja 6) in predmeta iz književnosti (Medkulturnost v književnosti in Nemško-slovenski literarni transfer). Omenjeni predmeti se vertikalno navezujejo na jezikoslovne oz. književne predmete v prejšnjih semestrih. V zadnjem semestru sodi med obvezne predmete tudi predmet Diplomsko delo. S tem študent/študentka zakljuci študij s pridobljenimi temeljnimi znanji iz nemškega jezika in književnosti nemškega govornega podrocja. Med izbirnimi predmeti ponujamo tudi Prakso za podrocje študija nemšcine, ki se vertikalno povezuje z vsemi predmeti programa, odvisno od vsebinskega poudarka oz. podrocja delovanja ustanove, kjer študent prakso opravlja.

Načini ocenjevanja

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM () ter Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM (), ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/ Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Učne enote se lahko, skladno z učnim načrtom ocenjujejo tudi kot opravil/ni opravil. Na UM uporabljamo enotno ocenjevalno lestvico, ki je dostopna na spletnih straneh UM: https://moja.um.si/student/Strani/Pravilniki-in-predpisi.aspx Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/). Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS

Temeljni cilji študijskega programa

Temeljni cilji: - diplomant ima temeljna in posebna znanja s podrocja nemškega jezika in književnosti ter kulture nemškega govornega prostora, - diplomant zna ta znanja uporabljati pri prakticnem delu z nemšcino kot s tujim jezikom, - diplomant izkazuje poglobljena znanja in spretnosti za iskanje in uporabo novih virov znanja, za vseživljenjsko razvijanje in nadgradnjo sporazumevalnih in drugih strokovnih kompetenc, potrebnih za podrocno in medpodrocno poklicno delovanje, za razvijanje strokovne kriticnosti in samokriticnosti, odgovornosti, iniciativnosti in samostojnosti pri poklicnem delu in družbenem delovanju, - diplomant ima znanja in spretnosti za nadaljnji študij na višjih stopnjah študijskega podrocja germanistike in sorodnih podrocij. Navedeni cilji so v skladu z ožjimi vsebinskimi cilji posameznih ucnih nacrtov in so izhodišce za preverjanje in merjenje ucnih rezultatov študentov. Oblike in nacini preverjanja so opredeljeni v posameznih ucnih nacrtih; pri tem se smiselno upoštevajo dolocila ustreznih pravnih aktov Filozofske fakultete UM in Univerze v Mariboru.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Splošne kompetence: Splošne kompetence, ki jih študenti pridobijo na enopredmetni študijski smeri, so naslednje: - obvladovanje jezikovnih, socialnih in medkulturnih spretnosti za sporazumevanje v tujem (nemškem) jeziku, - sposobnost za uporabo pridobljenih znanj v praksi, - poznavanje in razumevanje razlicnih podrocij sistema nemškega jezika, literature in kulture ter ustreznih medpodrocnih povezav, - sposobnost za vsebinsko in jezikovno primerno izražanje strokovnih stališc, - informacijska in medijska pismenost, - sposobnost iskanja, kriticnega vrednotenja in uporabe virov in literature, - usposobljenost za avtonomno širjenje in poglabljanje lastnih tujejezikovnih zmožnosti, - sposobnost za vseživljenjsko ucenje na podrocjih nemškega jezika in književnosti ter medjezikovnega sporazumevanja, - sposobnost za avtonomno in sodelovalno strokovno delovanje. - zmožnost analiticno-sinteticnega mišljenja ter kriticne oz. samokriticne presoje, - sposobnost samostojnega pridobivanja znanja, - sposobnost za funkcionalno uporabo IKT, - poznavanje temeljnih metod na podrocju jezikoslovnih in literarnih ved. Utemeljitev: Splošne kompetence so oblikovane tako, da diplomant izkazuje širši nabor sposobnosti, ki so potrebne za strokovno ustrezno, ucinkovito, samostojno in sodelovalno delovanje na prakticnih podrocjih dela in nadaljnjega študija. Diplomant razvije visoko stopnjo tujejezikovne usposobljenosti (vsaj C1), zna primerno in kriticno uporabljati vire, literaturo in IKT. Splošne kompetence so podlaga za samostojno in vseživljenjsko pridobivanje novih znanj (npr. v okviru izpopolnjevanj).

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Predmetnospecificne kompetence: Predmetnospecificne kompetence izhajajo iz obveznih predmetov, ki predstavljajo temeljno ogrodje germanisticnih znanj, in izbirnih predmetov, ki pokrivajo posebna in/ali poglobljena germanisticna znanja. Izhajajo iz jezikoslovnega, literarnovednega, literarnoteoretskega in medkulturnega proucevanja nemškega jezikovnega prostora: - razumevanje zgodovinske umešcenosti nemškega jezika, literature in kulture v evropski prostor; s posebnim poudarkom slovensko-nemški sticnosti, - poznavanje in razumevanje jezikovnotipološke umešcenosti nemšcine v družino indoevropskih jezikov, - poznavanje in razumevanje jezikovne zgodovine nemškega govornega prostora, - poznavanje, razumevanje in obvladovanje temeljnih prvin in zakonitosti glasoslovne, oblikoslovne, besedotvorne, skladenjske, besediloslovne, leksikalne in frazeološke ravni v sistemu sodobnega nemškega jezika, - obvladanje rabe jezikovnega standarda nemškega jezika v govorjenih in pisanih besedilih, - poznavanje znacilnosti izbranih besedilnih vrst in obvladanje njihove ustrezne in primerne rabe v posameznih govornih položajih, - sposobnost prepoznavanja razlicnih pojavnih oblik in jezikovnih zvrsti nemšcine, - razumevanje spoznavnih in sporocanjskih funkcij jezika ter procesov usvajanja naravnih jezikov, - sposobnost za ustrezno in ucinkovito jezikovno ravnanje v vecjezicnih okoljih in položajih, - obvladanje rabe osnovnih programskih orodij in elektronskih virov za proucevanje (nemškega) jezika, - obvladanje rabe jezikovnih prirocnikov (slovnic, slovarjev, korpusov), - sposobnost prepoznavanja nemško-slovenskih jezikovnih stikov ter razumevanje njihove pojavnosti, - poznavanje osnovnih pojmov in nacel stilistike in njihove rabe v govornem in pisnem sporocanju, - obvladanje osnov retorike, dialoške komunikacije; raba retoricnih znanj pri oblikovanju pragmaticno ustreznih besedil ter ucinkovitem govornem nastopanju, - funkcionalno obvladanje temeljnih pojmov literarne teorije, literarnozgodovinskih ved in sposobnost za njihovo rabo pri analizi in interpretaciji literarnih in polliterarnih besedil, - sposobnost prepoznavanja, analize in interpretacije medpodrocnih literarno-kulturnih povezav, - razumevanje literarne produkcije in recepcije v estetskem, družbenem in kulturno-zgodovinskem smislu, - poznavanje in razumevanje literarne zgodovine nemškega govornega podrocja od srednjega veka do danes, - poznavanje poglavitnih razlikovalnih znacilnosti avstrijske, nemške in švicarske literature, - razumevanje vloge medijev v kulturno- in literarnozgodovinskih procesih, - razumevanje recepcije nemške literature v slovenskem prostoru in vplivov na slovensko literarno ustvarjanje, - razumevanje posebnosti literarnega ustvarjanja avtoric. Predmetnospecificne kompetence so oblikovane tako, da diplomanta celostno opremijo s temeljnimi znanji s podrocja germanisticnega jezikoslovja, literarne teorije in literarne zgodovine. Usposobijo ga za strokovno ustrezno, ucinkovito, samostojno in sodelovalno delovanje na prakticnih podrocjih dela, ki predpostavljajo visoko stopnjo tujejezikovne usposobljenosti (nemšcina).

Pogoji za vpis v program

V univerzitetni študijski program Germanistika se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 koncal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Ce bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz tock a) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi 40 % tock, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % tock, uspeh iz nemškega jezika v 3. in 4. letniku 20 % tock, uspeh iz nemšcine pri splošni maturi 20 % tock; kandidati iz tocke b) izbrani glede na: uspeh pri poklicni maturi 40 % tock, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % tock, uspeh iz nemškega jezika v 3. in 4. letniku 20 % tock, uspeh iz nemšcine pri poklicni maturi 20 % tock, uspeh pri maturitetnem predmetu 10 % tock. Študijska povezava na smeri Germanistika, dvopredmetna smer, ni možna z nobenimdrugim jezikovnim programom ali smerjo istega jezika (Prevajalske študije – nemšcina).

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi s spremembami in dopolnitvami. Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Študentom se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru ( https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/) prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljenim pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, študent opravi določeni izpit v vsebinah, ki jih določi nosilec predmeta.

Pogoji za dokončanje študija

Študent študijskega programa Germanistika, smer Germanistika (enopredmetna smer),zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predvidene obveznosti in tako zbere najmanj 180 ECTS.

GERMANISTIKA

dipl. germ. (UN) in …
diplomirani germanist (UN) in …
diplomirana germanistka (UN) in …
B.A.
Bachelor of Arts

02 - Umetnost in humanistika
0231 - Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo)

6 - Humanistične vede

Besedilo o sprejetju

Na podlagi 51. clena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 4. seji, 16. novembra 2007, sprejel oz. podal soglasje k univerzitetnemu enopredmetnemu študijskemu programu prve stopnje Germanistika (Sklep št. 2/75-2007, z dne 20. 11. 2007).

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 27 ECTS. Študent mora za napredovanje v 3. letnik opraviti vse obveznosti 1. letnika ter s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 27 ECTS.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Študijski program nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Možnosti za nadaljevanje študija

Študijski program Germanistika jih hkrati usposablja za nadaljevanje izobraževanja na 2. bolonjski stopnji (npr. na eno- ali dvopredmetnem nepedagoškem programu Medkulturna germanistika ali na dvopredmetnem pedagoškem programu Nemšcina kot tuji jezik oz. sorodnih programih).

Možnosti za zaposlitev

Prvostopenjski študijski program Germanistika diplomantom omogoca pridobitev specificnih strokovnih kompetenc na podrocju nemškega jezika ter literature in kulture nemškega govornega prostora in izbranih splošnih kompetenc, kar jih usposablja za opravljanje razlicnih dejavnosti tako v gospodarskem kot v negospodarskem sektorju, in sicer predvsem na podrocjih dela, ki predvidevajo aktivno sodelovanje z nemško govorecim okoljem. Tu so možnosti zaposlitve diplomantov programa Germanistika vezane predvsem na visoko stopnjo tujejezikovne kompetence (sporazumevanje v nemškem jeziku) ter na poglobljeno poznavanje kulturne podobe nemškega govornega prostora, kar omogoca zaposlovanje na vseh podrocjih gospodarskega in negospodarskega delovanja oz. sodelovanja z nemškim govornim prostorom. Diplomanti lahko opravljajo razlicna dela, povezana s poznavanjem nemškega jezika ter literature in kulture nemškega govornega prostora. Usposobljeni so za korektno in okolišcinam primerno sporazumevanje v nemškem jeziku ter s tem za poklicno delovanje v javnih in zasebnih kulturnih ustanovah (arhivi, muzeji, knjižnice, društva, združenja), v medijih, založbah, oglaševanju, v turizmu, so predstavniki za javnost in stike z nemškim govornim prostorom. Kot nacrtovalci izobraževanja lahko sodelujejo v ustanovah za izobraževanje in usposabljanje, jezikovno urejajo leposlovna, strokovna in znanstvena besedila v nemškem jeziku. Natancni podatki o zaposlovanju v gospodarskem in negospodarskem sektorju nam niso dostopni, ker UM šele vzpostavlja sistem za redno in sistematicno spremljanje zaposljivosti in ker študijski program Germanistika ne izobražuje za regulirane poklicne profile. Poleg tega je potrebno upoštevati, da je z 12. aprilom 2013 pricel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu. V primeru delodajalcev, ki ne sodijo v javni sektor in družb, ki niso v vecinski lasti države, je objava prostega delovnega mesta prepušcena njim samim, Zavoda pa o tem ne obvešcajo; zaradi tega Zavod nima vec podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi. Analize dostopnih podatkov, npr. na omrežju EURES, Poklicni barometer 2021, Evidencni in analitski informacijski sistem visokega šolstva v RS (http://portal.evs.gov.si/vnos/) pa nedvomno izražajo (1) potrebe po (tuje)jezikovni in medkulturni usposobljenosti za kakovostno in enakopravno gospodarsko sodelovanje, (2) potrebe po izobraževanju o nemškem jeziku in kulturi. Razvidno je, da so za diplomante programa Germanistika na trgu delovne sile odprte raznolike zaposlitvene možnosti v gospodarskem in negospodarskem (izobraževalnem) sektorju, za katere izkazujejo ustrezen nabor med študijem pridobljenih znanj in spretnosti. ZRSZ izpostavlja dejstvo, ki govori v prid diplomantom študijskega programa Germanistika: delodajalci pri zaposlitvenih potrebah kot temeljni pogoj za zaposlitev vse pogosteje navajajo tudi znanje tujega jezika, pri cemer ta ni vezan le na znanje anglešcine. Prav tako imajo po izkušnjah strokovnih delavcev ZRSZ OS Maribor kandidati, ki obvladajo tuji jezik - nemšcino, pri zaposlovanju v obmejni slovensko-avstrijski regiji praviloma vecje zaposlitvene možnosti, saj vzhodna kohezijska regija izkazuje ca. 16 000 dnevnih migrantov v Avstrijo, delodajalci v regiji prepoznavajo prednosti pri kandidatih, ki izkazujejo poglobljeno poznavanje nemškega jezika in kulture nemškega govornega prostora; to nam potrjujejo tudi alumni študenti, ki se v relativno velikem številu zaposlujejo v sosednji Avstriji, pa tudi v Nemciji in Švici. Glede na podatke o potrebah po predmetnih uciteljih v OŠ in SŠ (prim. projekcije na Poklicni barometer 2021), med njimi so ucitelji tujega jezika – nemšcine, ki morajo za doseganje tega poklicnega profila opraviti še študij na 2. stopnji, lahko zakljucimo, da je nujno ustrezno nacrtovanje dolgorocne kadrovske politike. Ker predstavlja študijski program Germanistika optimalno izhodišce za nadaljevanje pedagoškega študija na 2. stopnji, s predlaganimi vpisnimi mesti 40 (20 na vsaki smeri) sledimo tudi temu cilju. Poudarjamo tudi, da trendi v mednarodnem sporazumevanju in sodelovanju ter nacela evropske jezikovne politike (materni jezik + dva tuja jezika) nakazujejo izboljšan položaj nemšcine kot sosedskega jezika, kar perspektivno prispeva k boljšim zaposlitvenim možnostim diplomantov študijskega programa Germanistika.

Druge obveznosti

Ucne vsebine predmetnika študijskega programa se povezujejo tako horizontalno znotraj posameznega letnika, kot tudi vertikalno po posameznih predmetih in semestrih oz. letnikih. Tako predmetnik enopredmetne kot dvopredmetne smeri omogocata horizontalno povezanost in dopolnjevanje vsebin predmetov v okviru letnika oz. semestra, ki je zagotovljena z obveznimi in izbirnimi predmeti, kjer študent pridobiva in poglablja svoja vedenja s podrocja jezika in književnosti. Hkrati so na horizontalni ravni Lektorati (in na enopredmetni smeri tudi predmeti Prakticna jezikovna znanja 1 – 6) na nivoju semestrov in letnikov z jezikovnega in s prakticnega vidika vpeti v predmete posameznega semestra in/ali letnika. Sicer je v semestrih horizontalna povezanost izražena tudi med obveznimi in izbirnimi predmeti s podrocja jezikoslovja in s podrocja književnosti. Oddelcni izbirni predmeti z enega ali drugega podrocja vzpostavljajo še dodatne vsebinske horizontale. V prvem letniku obsega predmetnik obeh smeri samo obvezne predmete, od drugega letnika naprej pa se pa izbirnost poveca. Predmetnik enopredmetne smeri vsebuje v 3., 4., 5. in 6. semestru skupno 4 izbirne predmete (kjer študent lahko izbira med ponujenimi oddelcnimi izbirnimi predmeti) in 2 prostoizbirna predmeta (kjer lahko izbira iz ponudbe drugih študijskih programov Filozofske fakultete, iz ponudbe drugih fakultet Univerze v Mariboru ali iz ponudbe drugih univerz). Na dvopredmetni smeri študent v 3. in 4. semestru izmed ponujenih oddelcnih izbirnih predmetov izbere po enega, v 4. semestru pa izbere tudi 1 (prostoizbirni) predmet s skupne liste FF UM. Z obveznimi predmeti predmetnika obeh smeri pokrivata temeljna znanja iz jezika in književnosti. Izbirni predmeti iz književnosti in jezika pa študentu omogocajo širjenje in poglabljanje temeljnih jezikovnih ali literarnovednih vsebin iz obveznih predmetov, obenem pa mu s premišljeno izbiro od drugega letnika naprej omogocajo bolj poglobljen študij predmetnih vsebin, ki ga najbolj zanimajo in ki bodo predvidoma usmerjale izbiro nadaljnjega študija. Smer Germanistika (dvopredmetna smer) – horizontalna povezanost ucnih vsebin V nadaljevanju sledijo primeri horizontalne povezanosti po semestrih: V 1. semestru se Uvod v študij nemškega jezika navezuje na predmet Lektorat 1. V 2. semestru se predmet Nemški jezik – glasoslovje navezuje na Nemški jezik – oblikoslovje. V 3. semestru se obvezni predmet Literatura in kultura 1 horizontalno povezuje z enim izmed izbirnih predmetov (npr. Literatura in mediji, Avstrijska književnost itd.). V 4. semestru se predmet s podrocja jezikoslovja Nemški jezik – besedotvorje tesno povezuje z enim izmed izbirnih predmetov (Nemški jezik – sporocanje ali Usvajanje jezika). V 5. semestru so na horizontalni ravni povezane vsebine s podrocja jezikoslovja (Nemški jezik skladnja, Osnove pomenoslovja in Jezik in družba). V 6. semestru sta horizontalno povezana jezikoslovna predmeta (Nemški jezik – frazeologija in Besediloslovje in stilistika). To velja tudi za predmeta s podrocja književnosti Medkulturnost v književnosti in Nemško-slovenski literarni transfer. Smer Germanistika (dvopredmetna smer) – vertikalna povezanost ucnih vsebin Tudi predmetnik dvopredmetne študijske smeri je sestavljen iz obveznih in izbirnih predmetov, ki so med seboj vertikalno povezani. V 1. semestru se obvezni jezikovni predmeti (Uvod v študij nemškega jezika in Lektorat nemškega jezika 1) tematsko povezujejo z obveznimi jezikovnimi predmeti v višjih semestrih, s katerimi študent poglablja svoje jezikovne kompetence in si pridobi osnovo za nadaljnji študij jezika. Obvezni predmet iz književnosti (Uvod v študij nemške književnosti) zajema vsebine iz nemške literarne zgodovine in literarne teorije. S tem sta postavljena zgodovinski kontekst in teoretska osnova za vsebine iz nemške literature in literarne zgodovine v višjih semestrih. V 2. semestru se obvezna predmeta iz jezika (Nemški jezik – glasoslovje ter Nemški jezik - oblikoslovje) vertikalno povezujeta z jezikoslovnimi predmeti v višjih semestrih (Nemški jezik – besedotvorje, Nemški jezik – skladnja). Obvezni predmet Lektorat nemškega jezika 1-4 eksplicitno vertikalno povezuje prve štiri semestre, implicitno pa vse semestre, saj študenti v sklopu lektorata ves cas študija izpopolnjujejo in poglabljajo svoja jezikovna znanja. V 3. semestru se obvezni predmet iz književnosti (Literatura in kultura 1) po posameznih semestrih vertikalno povezuje z obveznimi in izbirnimi literarnozgodovinskimi predmeti. V 4. semestru obvezni predmet iz jezika (Nemški jezik – besedotvorje in leksikologija) in Lektorat iz nemškega jezika 4 poglabljata vsebine iz jezika in se vertikalno povezujeta z obveznimi jezikovnimi predmeti iz nižjih semestrov. Med izbirnimi predmeti tega semestra ponujamo tudi Prakso, ki se vertikalno povezuje z vsemi predmeti programa, odvisno od vsebinskega poudarka oz. podrocja delovanja ustanove, kjer študent prakso opravlja. V 5. semestru študent pridobiva in širi vsebine iz nemškega jezika in literarne vede. Obvezni predmeti s podrocja jezika (Nemški jezik – skladnja, Osnove pomenoslovja ter Jezik in družba) vertikalno nadgrajujejo in širijo že pridobljena znanja in se navezujejo na jezikoslovne predmete 6. semestra. Obvezni predmet iz književnosti (Literatura in kultura 3) se vertikalno navezuje na literarnovedne predmete iz prejšnjih semestrov. V 6. semestru študent pri obveznih predmetih iz jezika (Nemški jezik - frazeologija, Besediloslovje in stilistika) in književnosti (Nemško-slovenski literarni transfer, Medkulturnost v književnosti) nadgradi svoje jezikovne in literarnovedne kompetence. Študij zakljuci s pridobljenimi temeljnimi znanji iz (nemškega) jezika in književnosti (nemškega govornega podrocja).

Načini ocenjevanja

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljeni ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM TER Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM ,ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu on potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Učne enote se lahko, skladno z učnim načrtom, ocenjujejo tudi kot opravil/ni opravil. Na UM uporabljamo enotno ocenjevalno lestvico, ki je dostopna na spletnih straneh UM: https://moja.um.si/student/Strani/Pravilniki-in-predpisi.aspx Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/). Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS

Temeljni cilji študijskega programa

Temeljni cilji: - diplomant ima temeljna znanja s podrocja nemškega jezika in književnosti ter kulture nemškega govornega prostora, - diplomant zna ta znanja uporabljati pri prakticnem delu z nemšcino kot s tujim jezikom, - diplomant izkazuje znanja in spretnosti za iskanje in uporabo novih virov znanja, za vseživljenjsko razvijanje in nadgradnjo sporazumevalnih in drugih strokovnih kompetenc, potrebnih za podrocno in medpodrocno poklicno delovanje, odgovornosti in samostojnosti pri poklicnem delu in družbenem delovanju, - diplomant ima znanja in spretnosti za nadaljnji študij na višjih stopnjah študijskega podrocja germanistike in sorodnih podrocij. Navedeni cilji so v skladu z ožjimi vsebinskimi cilji posameznih ucnih nacrtov in so izhodišce za preverjanje in merjenje ucnih rezultatov študentov. Oblike in nacini preverjanja so opredeljeni v posameznih ucnih nacrtih; pri tem se smiselno upoštevajo dolocila ustreznih pravnih aktov Filozofske fakultete UM in Univerze v Mariboru.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Splošne kompetence: Splošne kompetence, ki jih študenti pridobijo na dvopredmetni študijski smeri, so naslednje: - obvladovanje jezikovnih, socialnih in medkulturnih spretnosti za sporazumevanje v tujem (nemškem) jeziku, - sposobnost za uporabo pridobljenih znanj v praksi, - poznavanje in razumevanje temeljnih podrocij sistema nemškega jezika, literature in kulture - sposobnost za vsebinsko in jezikovno primerno izražanje stališc, -informacijska in medijska pismenost, - sposobnost iskanja, kriticnega vrednotenja in uporabe virov in literature, - usposobljenost za avtonomno širjenje in poglabljanje lastnih tujejezikovnih zmožnosti, - sposobnost za vseživljenjsko ucenje na podrocjih nemškega jezika in književnosti ter medjezikovnega sporazumevanja, - sposobnost za sodelovalno strokovno delovanje. Utemeljitev: Splošne kompetence so oblikovane tako, da diplomant izkazuje temeljni nabor sposobnosti, ki so potrebne za strokovno ustrezno, ucinkovito, samostojno in sodelovalno delovanje na prakticnih podrocjih dela in nadaljnjega študija. Diplomant razvije visoko stopnjo tujejezikovne usposobljenosti, zna primerno in kriticno uporabljati vire, literaturo in IKT. Študenti dvopredmetne smeri pridobijo del splošnih kompetenc na drugi izbrani študijski smeri. Splošne kompetence so podlaga za samostojno in vseživljenjsko pridobivanje novih znanj (npr. v okviru izpopolnjevanj).

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Predmetno-specificne kompetence: Predmetnospecificne kompetence izhajajo iz obveznih predmetov, ki obsegajo temeljna germanisticna znanja, in izbirnih predmetov, ki nudijo posebna in/ali poglobljena germanisticna znanja. Izhajajo iz jezikoslovnega, literarnovednega, literarnoteoretskega in medkulturnega proucevanja nemškega jezikovnega prostora: - obvladanje bistvenih prvin sistema sodobnega nemškega jezika - sposobnost ucinkovite in fleksibilne rabe tujega jezika – nemšcine - sposobnost prepoznavanja razlicnih pojavnih oblik in jezikovnih zvrsti nemšcine ter delovanja nejezikovnih dejavnikov na jezikovno rabo - poznavanje in razumevanje jezikovne zgodovine nemškega govornega prostora - poznavanje in obvladanje osnovnih pojmov in nacel stilistike - obvladanje osnov retorike, dialoške komunikacije in strategij za tvorjenje pragmaticno ustreznih besedil ter ucinkovito govorno nastopanje - poznavanje in spretnost rabe jezikovnih prirocnikov (slovnic, slovarjev, korpusov) - poznavanje temeljnih pojmov literarne teorije in analize ter sposobnost njihove uporabe pri interpretacijah besedil - poznavanje in razumevanje literarne zgodovine nemškega govornega podrocja od srednjega veka do danes - sposobnost prepoznavanja nemško-slovenskih jezikovnih in literarnih stikov ter razumevanje njihove pojavnosti - sposobnost kriticnega vrednotenja in analize literarnih besedil - sposobnost identifikacije oblike interakcije med kulturo in mediji ter drugimi socialnimi sistemi - prepoznavanje vzajemnega ucinkovanja literarne produkcije in recepcije ter njuna vpetost v širše družbene tokove; - Predmetnospecificne kompetence izhajajo iz celotnega programa, ki v okviru obveznih predmetov nudi temeljna znanja s podrocja pomembnejših jezikoslovnih disciplin ter vpogled v književnost in kulturo nemškega govornega prostora, v okviru izbirnih predmetov pa diplomant pridobi dodatna posebna znanja, vezana na nemški jezik, literaturo in kulturo.

Pogoji za vpis v program

V univerzitetni študijski program Germanistika se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 koncal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Ce bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz tock a) in c) izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi 40 % tock, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % tock, uspeh iz nemškega jezika v 3. in 4. letniku 20 % tock, uspeh iz nemšcine pri splošni maturi 20 % tock; kandidati iz tocke b) izbrani glede na: uspeh pri poklicni maturi 40 % tock, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % tock, uspeh iz nemškega jezika v 3. in 4. letniku 20 % tock, uspeh iz nemšcine pri poklicni maturi 20 % tock, uspeh pri maturitetnem predmetu 10 % tock. Študijska povezava na smeri Germanistika, dvopredmetna smer, ni možna z nobenimdrugim jezikovnim programom ali smerjo istega jezika (Prevajalske študije – nemšcina).

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi s spremembami in dopolnitvami. Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Študentom se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih UM (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljenim pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, študent opravi določeni izpit v vsebinah, ki jih določi nosilec predmeta.

Pogoji za dokončanje študija

Študent študijskega programa Germanistika, smer Germanistika (dvopredmetna smer), zaključi študij, ko opravi vse predpisane obveznosti na obeh vpisanih študijskih programih in tako skupno zbere najmanj 180 ECTS (90 ECTS na enem in 90 ECTS na drugem študijskem programu).