mag. prof. slov. jez. in knjiž.
magister profesor slovenskega jezika in književnosti
magistrica profesorica slovenskega jezika in književnosti

01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev

0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo

5.3 - Izobraževanje

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h clena in sedmega odstavka 51. p clena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno precišceno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odlocba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. clenom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 27. seji 3. 5. 2011 podelil akreditacijo enopredmetnemu pedagoškemu študijskemu programu druge stopnje Slovenski jezik s književnostjo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.

Študentka oz. študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 44 ECTS.

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Podatki so pridobljeni predvsem iz eVŠ, kjer so trenutno zajeti podatki o diplomantkah in diplomantih, ki so zakljucili študij v casu od leta 2005 do 31. 12. 2018. Na Filozofski fakulteti so od leta 2023 dostopni izpisi za diplomantke in diplomante od leta 2011, saj imamo od tega leta prve diplomantke in diplomante bolonjskih študijskih programov. Prikazani so podatki za leta 2016, 2017, 2018, posebej za leto 2020, in sicer po kriteriju pregled poklicev (https://univerzamb-my.sharepoint.com/:f:/g/personal/vanja_borko_um_si/EnZmEu0B0v9OmTVpuhjEQdIBvOFaQCnGQEfe1dgSA0-rbg?e=Ng4YsA). Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo za to skupino v zadnjih treh letih (za leta 2019, 2020, 2021) razpisanih mest vec v primerjavi s preteklimi leti. Predstavljeni so podatki za poklice predmetni ucitelj/uciteljica za slovenski jezik, srednješolski ucitelj/uciteljica za slovenski jezik, novinar/novinarka, bibliotekar/bibliotekarka, lektor/lektorica in dokumentalist/dokumentalistka. Pridobljena izobrazba predstavlja izjemen potencial za zaposlitev na številnih podrocjih. Temeljna poklica, za katera se izobražujejo študentke in študenti enopredmetne študijske smeri študijskega programa druge stopnje Slovenski jezik in književnost, sta predmetni ucitelj/uciteljica za slovenski jezik ter srednješolski ucitelj/uciteljica za slovenski jezik. V kontekstu migracij in vse bolj prepoznavnih veckulturnih šolskih okolij se kažejo vse vecje potrebe po uciteljicahh in uciteljih slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Študijska smer omogoca še naslednje zaposlitvene možnosti: strokovnjak/strokovnjakinja za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, ucitelj/uciteljica splošnoizobraževalnih predmetov v srednjih šolah, vzgojitelji/vzgojiteljica v dijaških domovih, ucitelji/uciteljica slovenšcine za poucevanje odraslih. Magistrantke in magistranti enopredmetne pedagoške študijske smer se lahko zaposlijo tudi kot lektorji/lektorice, napovedovalci/napovedovalke na radiu, televiziji in drugih medijih ter kot novinarji/novinarke, in sicer lahko opravljajo delo: komentatorjev/komentatork, moderatorjev/moderatork, redaktorjev/redaktiroc, porocevalcev/porocevalk. Prav tako so zaposljivi kot bibliotekarji/bibliotekarke, dokumentalisti/dokumentalistke ter strokovni sodelavci/sodelavke za socialno delo ali umetniški poustvarjalci/poustvarjalke. Izpostaviti velja, da se vztrajno veca delež magistrantk in magistrantov, ki so se zaradi vse vecjih potreb trga zaposlili že pred dokoncanjem študija.

Enopredmetna pedagoška študijska smer Predmetnik enopredmetne pedagoške študijske smeri je oblikovan tako, da ima študentka oz. študent v vseh štirih semestrih predmete PDP-modula, ki ga poleg splošnih predmetov iz pedagogike, didaktike in psihologije sestavljajo tudi specialnodidakticni predmeti iz slovenskega jezika in književnosti ter pedagoška praksa. Pri omenjenih predmetih se specialnodidakticne vsebine, kompetence, cilji in ucni izidi horizontalno in vertikalno povezujejo v zaokroženo v celoto; dopolnjeni s pedagoško prakso zagotavljajo potrebno znanje in prakticno usposobljenost za pedagoško delo. V prvem letniku se obvezni predmeti v okviru PDP-modula: Pedagogika, Didaktika, Psihologija ucenja in razvoj mladostnika, Delo z otroki s posebnimi potrebami, Interdisciplinarna opazovalna praksa, Didaktika slovenskega jezika in književnosti 1, Didaktika slovenskega jezika 2, Didaktika slovenske književnosti 2 ter Pedagoški praktikum Slovenski jezik in književnost 1. Obvezni predmet iz književnosti Literarnoprogramski in estetski koncepti v slovenski književnosti študentke in študente seznanja z razvojem slovenske književnosti z vidika literarnih programov in estetskih konceptov od 19. stol. naprej in s tem predstavlja osnovo za vertikalno povezanost z literarnozgodovinskimi predmeti drugega letnika, ki prinašajo poglobljeno obravnavo izbranih problemskih književnih sklopov oz. nove vidike obravnave literature. Predmet Šolski esej je usmerjen v šolsko prakso in se z drugimi literarnozgodovinskimi predmeti horizontalno in vertikalno povezuje v smislu usposabljanja za esejiziranje o književnih temah. Obvezni predmet iz jezikoslovja Raba normativnih prirocnikov pri pouku slovenskega jezika je prav tako usmerjen v šolsko prakso, in sicer z vidika novejših pogledov na obvestilnost normativnih prirocnikov in njihove funkcionalne uporabe. Kot tak se vertikalno povezuje z jezikoslovnimi predmeti drugega letnika, ki prinašajo aplikacijo pridobljenega znanja na šolsko prakso. Predmet Uvod v kriticno diskurzivno analizo se v smislu osredinjenosti na realnost jezikovne rabe in njegove kontekstualizirane obravnave po vertikali najtesneje povezuje s predmetoma Sodobni pristopi v analizi diskurza in Družbeno jezikoslovje. Ucna enota v predmetnik spodbuja izgradnjo kriticne družbene zavesti in razvoj kriticnega mišljenja, ki je potrebno za kriticno refleksijo besedil razlicnih vrst in zvrsti ter jezikovne/literarne prakse, in v tem smislu vzpostavlja horizontalne in vertikalne povezave z drugimi jezikoslovnimi, kakor tudi literarnovednimi predmeti. Poleg obveznih predmetov so v prvem letniku tudi Pedagoški izbirni predmeti. S predmeti iz tega nabora v povezavi z navedenimi predmeti PDP-modula so postavljeni pedagoško-didakticno-psihološki temelji in teoretska osnova za vertikalno povezanost vsebin, kompetenc, ciljev in ucnih izidov v višjih semestrih. V drugem letniku so obvezni predmeti v okviru PDP-modula: Didaktika slovenskega jezika 3, Didaktika slovenske književnosti 3 in Pedagoški praktikum Slovenski jezik in književnost 2. Predmeti se vertikalno navezujejo na predmete PDP-modula prvega letnika. Obvezni predmeti s podrocja književnosti študentke in študente nadalje usposabljajo za samostojno refleksijo slovenske književnosti glede na izbrani problemski sklop (Sodobni slovenski roman, Izbrana poglavja iz književnosti), tudi z vpeljevanjem novih teoretskih in metodoloških pristopov (Ekokritika in ekofeminizem, Književnost in mediji). Obvezni jezikoslovni predmeti se z jezikoslovnimi predmeti prvega letnika vertikalno povezujejo v smislu nadaljnjega seznanjanja z možnostjo uporabe teoreticne jezikoslovne podlage v praksi glede na cilje sodobnega jezikovnega pouka, in sicer z vidika leksikoloških (Izbrana poglavja iz slovenske leksikologije), besediloslovnih (Pristop k besedilu) in stilisticnih vprašanj (Prakticna stilistika) oziroma v smislu kontekstualizirane obravnave jezikovne variabilnosti (npr. Družbeno jezikoslovje). Ob obveznih predmetih predmetnik ponuja tudi izbirne predmete, in sicer študentke in študenti izbirajo predmete iz sklopov Izbirni predmeti s podrocja slovenskega jezika in Izbirni predmet Književnost. Izbirni predmeti navedenih sklopov se horizontalno in vertikalno povezujejo z obveznimi jezikoslovnimi oz. literarnovednimi predmeti. Tako se denimo izbirni predmet Medkulturna komunikacije v razredu horizontalno povezuje s predmetom Družbeno jezikoslovje, ki prinaša razumevanje temeljnih sociolingvisticnih konceptov, povezanih z medkulturno komunikacijo, po vertikali pa s predmetom Uvod v kriticno diskurzivno analizo, ki ponuja orodja za kriticno preucevanje esencializma, konstruiranja (etnizirane) drugosti ter perpetuiranja neenakih odnosov družbene moci. Vsi navedeni predmeti komplementarno prispevajo k oblikovanju vizije pravicnejših medkulturnih odnosov. Študentke in študenti pridobljene kompetence povežejo in osmislijo pri predmetu Magistrsko delo.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Enopredmetna pedagoška študijska smer študijskega programa Slovenski jezik in književnost je v prvi vrsti namenjena izobraževanju uciteljic in uciteljev, usposobljenih za poucevanje na predmetni stopnji v osnovni šoli in vseh letnikih vseh vrst srednjih šol in gimnazij. Magistrantke in magistranti pridobijo ustrezno širok razgled po stroki, hkrati pa so z vkljucenimi pedagoško-psihološko-didakticnimi vsebinami usposobljeni za delo z ucenkami in ucenci ter dijakinjami in dijaki. Študijska smer v okviru obveznega PDP-modula z didaktiko slovenskega jezika in didaktiko slovenske književnosti študentke in študente usposablja tako za organizacijo in nacrtovanje dela v razredu, obvladovanje medosebnih komunikacijskih spretnosti kot tudi za dela in naloge zunaj razreda (razredništvo, mentorstvo, socialno partnerstvo) ter jim omogoca pridobitev didakticnih kompetenc za poucevanje stroke. Obvezni predmeti iz jezika in književnosti omogocajo poglabljanje znanja s podrocja literarne vede in jezikoslovja ter znanstvenoraziskovalne metodologije. Posebno pozornost namenjajo sodobnim teoretskim in metodološkim pristopom, kot je na podrocju literarne vede ekokritika, na podrocju jezikoslovja pa poststrukturalisticni pristopi, kot so sodobni sociolingvisticni pristopi in kriticna diskurzivna analiza. Izbirne jezikovne vsebine študentke in študente usposabljajo za medkulturno komunikacijo, strokovno tematiziranje sodobnih pravopisnih in pravorecnih vprašanj in vkljucevanje jezikovne infrastrukture v jezikovne raziskave in šolsko prakso. Izbirni predmeti s podrocja književnosti študentke in študente urijo v samostojni interpretaciji literarnih del in povezovanju razlicnih interpretacij literarnih del z bralkinim oz. bralcevim horizontom ter jih seznanjajo z mehanizmi kanonizacije literarnih del, tudi z vidika novega pisanja kanona, ki enakovredno vrednoti žensko avtorstvo. Enopredmetna pedagoška študijska smer izobražuje predvsem za pedagoško delo, za katero je pomembna uporaba pridobljenega znanja, strokovne literature in sodobnih jezikovnih virov v šolski praksi. Potreba po oblikovanju smeri izhaja iz vloge in položaja uciteljice oz. ucitelja v sodobnem izobraževanju. Študijska smer zagotavlja primeren nabor jezikovnih in literarnozgodovinskih vsebin, povezanih z aktualnimi vprašanji slovenšcine kot ucnega predmeta v osnovni in srednji šoli ter magistrantke in magistrante usposobi tako za organizacijo in nacrtovanje dela v razredu in obvladovanje medsebojnih komunikacijskih spretnosti kot tudi za dela in naloge zunaj razreda. Izbirni predmeti izostrujejo specificna vprašanja sodobnega pouka jezika in književnosti. Magistrantke in magistranti so po zakljucku študija široko razgledani po stroki, hkrati pa jim pridobljena pedagoško-psihološko-didakticna znanja omogocajo didakticno prilagoditev jezikoslovnih in književnih vsebin ustrezni ciljni skupini.

Magistrantke in magistranti enopredmetne pedagoške študijske smeri pridobijo naslednje splošne kompetence: - zmožnost kreativnega in avtonomnega delovanja v stroki; - sposobnost koherentnega in strokovno argumentiranega predstavljanja spoznanj in stališc v razlicnih strokovnih in javnih kontekstih; - usposobljenost za samostojno zbiranje, interpretiranje in uporabo novih virov znanja; - zmožnost kriticnega branja virov; - usposobljenost za kvantitativne, kvalitativne, opisne in inferencne pristope v raziskovanju; - zmožnost razvijanja medkulturne komunikacijske kompetence; - zmožnost nacrtovanja, spremljanja in vrednotenja lastnega profesionalnega razvoja; - sposobnost ucinkovite komunikacije z ucenkami in ucenci ter vzpostavljanja vzpodbudnega ucnega okolja; - sposobnost prilagajanja pouka kognitivni, socialni in emocionalni zrelosti ucenk in ucencev; - sposobnost nacrtovanja, izvajanja in vrednotenja ucnega procesa; - sposobnost uporabe sodobnih nacel, metod in tehnik preverjanja in ocenjevanja znanja; - sposobnost uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poucevanju in pedagoškem delu; - sposobnost ucinkovitega vodenja razreda; - sposobnost timskega povezovanja s šolskim kolektivom in širšim okoljem; - sposobnost ucinkovitega komuniciranja s starši; - sposobnost kriticne refleksije lastne pedagoške prakse in nacrtovanja profesionalnega razvoja; - sposobnost eticne (samo)refleksije; - sposobnost vzpostavljanja inkluzivnega ucnega okolja; - sposobnost razvijanja ustvarjalnega in kriticnega mišljenja pri ucenkah in ucencih.

Magistrantke in magistranti enopredmetne pedagoške študijske smeri pridobijo naslednje predmetnospecificne kompetence: – sposobnost funkcionalne uporabe sodobnih jezikoslovnih in literarnovednih znanstvenoraziskovalnih metod; – zmožnost strokovno argumentiranega predstavljanja spoznanj in stališc o jezikovnih in literarnih pojavih ter razvojnih procesih; – zmožnost preucevanja dinamicnega razmerja med jezikom in družbenimi procesi; – zmožnost prepoznavanja, opisovanja in pojasnjevanja sprememb in variacij jezikovnih vzorcev v specificnih družbenih kontekstih in okolišcinah; – zmožnost uporabe sodobnih pristopov v sociolingvistiki; – zmožnost presojati družbeno-politicno dinamiko v okviru kriticnega pristopa k diskurzu; – usposobljenost za kriticno pismenost; – zmožnost uporabe nacel prakticne stilistike; – zmožnost integracije opisa in teorije besedilnih vrst ter njunega povezovanja z družbeno prakso; – usposobljenost za prakticno uporabo in kriticno vrednotenje slovenskih normativnih prirocnikov; – usposobljenost za strokovno presojo jezikovnopoliticnega dogajanja ter zmožnost za strokovno argumentirano sooblikovanje jezikovne politike; – usposobljenost za nacrtovanje jezikovnega izobraževanja v skladu z evropskimi smernicami; – zmožnost svetovati v zvezi s kompleksnejšimi jezikovnimi (normativnimi, slogovnimi, jezikovnozvrstnimi, jezikovnopoliticnimi) vprašanji; – poznavanje mehanizmov kanonizacije literarnih del in razumevanje procesov revidiranja literarnih kanonov; – zmožnost samostojne interpretacije literarnih del in dolocanja medbesedilnih povezav med njimi; – usposobljenost za interpretacijo književnih besedil z vidika uresnicevanja literarnih programov in estetskih konceptov; – usposobljenost za ekokritiško analizo književnega dela; – zmožnost povezovanja literature z drugimi mediji, tudi na nacin sodelovanja pri priredbi literarnih del za druge medije (npr. film, gledališce, radio itn.); – sposobnost nacrtovati, organizirati in voditi javne (literarne, kulturne, strokovne in druge) dogodke; – zmožnost uporabe teoreticnih jezikoslovnih in literarnovednih podlag v praksi glede na cilje sodobnega jezikovnega in književnega pouka v osnovni in srednji šoli; – usposobljenost za funkcionalno uporabo jezikovnih tehnologij in virov za slovenski jezik pri pouku; – zmožnost oblikovanja esejskih nalog, s katerimi je mogoce ustrezno preverjati literarno zmožnost v sekundarnem izobraževanju; – zmožnost posredovanja medkulturne vloge literature.

Študijski program 2. stopnje Slovenski jezik in književnost (enopredmetna pedagoška smer) V študijski program 2. stopnje Slovenski jezik in književnost – smer: Slovenski jezik in književnost (enopredmetna pedagoška smer) se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: 0232 Književnost in jezikoslovje (Književnost, Materni oz. prvi jezik). 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: 0114 Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo, 0188 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 0231 Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo) (Prevajalstvo, Tolmačenje, Tuji oz. drugi jeziki), 0232 Književnost in jezikoslovje (Jezikoslovje), če je pred vpisom na študijsko smer opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 12 ECTS. Opraviti mora naslednje obveznosti: Izbrana poglavja iz slovenske književnosti prve polovice 20. stoletja (3 ECTS), Izbrana poglavja iz slovenske književnosti po letu 1950 (3 ECTS), Slovenski knjižni jezik 1 (3 ECTS), Slovenski knjižni jezik 2 (3 ECTS). Obveznosti lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom na študijsko smer. 3. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: 0232 Književnost in jezikoslovje (Književnost, Materni oz. prvi jezik). Taki kandidatki oz. kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, določene z akreditiranim študijskim programom. 4. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: 0114 Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo, 0188 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 0231 Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo) (Prevajalstvo, Tolmačenje, Tuji oz. drugi jeziki), 0232 Književnost in jezikoslovje (Jezikoslovje). Taki kandidatki oz. kandidatu se znotraj študijske smeri prizna praviloma 40 ECTS, ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Merila za izbiro kandidatk in kandidatov v primeru omejitve vpisa: – povprecna ocena: 70 % in – ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) oziroma – povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval). Merila za izbiro so enotna za vse tri študijske smeri študijskega programa.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študentka oz. študent zaključi študijski program 2. stopnje Slovenski jezik in književnost, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti enopredmetne pedagoške smeri, zbere najmanj 120 ECTS ter izdela in uspešno zagovarja magistrsko delo.

mag. prof. slov. jez. in knjiž. in …
magister profesor slovenskega jezika in književnosti in …
magistrica profesorica slovenskega jezika in književnosti in …

01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev

0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo

5.3 - Izobraževanje

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h clena in sedmega odstavka 51. clena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno precišceno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odlocba US: U-I-370/06-20, 64/2008), 2. clena Pravil o delu Senata za akreditacijo in 2. clena Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/04) na svoji 21. seji 18. 12. 2009 podelil akreditacijo dvopredmetnemu študijskemu programu druge stopnje Slovenski jezik s književnostjo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Študentka oz. študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 24 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva druga izbrana študijska smer.

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Podatki so pridobljeni predvsem iz eVŠ, kjer so trenutno zajeti podatki o diplomantkah in diplomantih, ki so zakljucili študij v casu od leta 2005 do 31. 12. 2018. Na Filozofski fakulteti so od leta 2023 dostopni izpisi za diplomantke in diplomante od leta 2011, saj imamo od tega leta prve diplomantke in diplomante bolonjskih študijskih programov. Prikazani so podatki za leta 2016, 2017, 2018, posebej za leto 2020, in sicer po kriteriju pregled poklicev (https://univerzamb-my.sharepoint.com/:f:/g/personal/vanja_borko_um_si/EnZmEu0B0v9OmTVpuhjEQdIBvOFaQCnGQEfe1dgSA0-rbg?e=Ng4YsA). Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo za to skupino v zadnjih treh letih (za leta 2019, 2020, 2021) razpisanih mest vec v primerjavi s preteklimi leti. Predstavljeni so podatki za poklice predmetni ucitelj/uciteljica za slovenski jezik, srednješolski ucitelj/uciteljica za slovenski jezik, novina/novinarka, bibliotekar/bibliotekarka, lektor/lektorica in dokumentalist/dokumentalistka. Pridobljena izobrazba predstavlja izjemen potencial za zaposlitev na številnih podrocjih. Temeljna poklica, za katera se izobražujejo študentke in študenti dvopredmetne pedagoške študijske smeri študijskega programa druge stopnje Slovenski jezik in književnost, sta predmetni ucitelj/uciteljica za slovenski jezik ter srednješolski ucitelj/uciteljica za slovenski jezik. V kontekstu migracij in vse bolj prepoznavnih veckulturnih šolskih okolij se kažejo vse vecje potrebe po uciteljih/uciteljicah slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Magistrantke in magistranti dvopredmetne pedagoške študijske smeri se lahko zaposlijo tudi kot strokovnjaki/strokovnjakinje za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, ucitelji/uciteljice splošnoizobraževalnih predmetov v srednjih šolah, vzgojitelji/vzgojiteljice v dijaških domovih ter ucitelji/uciteljice slovenšcine za poucevanje odraslih. Poleg tega se lahko zaposlijo kot lektorji/lektorice, napovedovalci/napovedovalke na radiu, televiziji in drugih medijih ter kot novinarji/novinarke, in sicer lahko opravljajo delo: komentatorjev/komentatork, moderatorjev/moderatork, redaktorjev/ redaktoric, porocevalcev/porocevalk. Prav tako so zaposljivi kot bibliotekarji/bibliotekarke, dokumentalisti/dokumentalistke ter strokovni sodelavci/sodelavke za socialno delo ali umetniški poustvarjalci/poustvarjalke. Izpostaviti velja tudi podatek, da se vztrajno veca delež magistrantk in magistrantov, ki so se zaradi vse vecjih potreb trga zaposlili že pred dokoncanjem študija.

Predmetnik dvopredmetne pedagoške študijske smeri je oblikovan tako, da ima študentka oz. študent v vseh štirih semestrih predmete PDP-modula, ki ga poleg splošnih predmetov iz pedagogike, didaktike in psihologije sestavljajo tudi specialnodidakticni predmeti iz slovenskega jezika in književnosti ter pedagoška praksa. Pri omenjenih predmetih se specialnodidakticne vsebine, kompetence, cilji in ucni izidi horizontalno in vertikalno povezujejo v zaokroženo v celoto; dopolnjeni s pedagoško prakso zagotavljajo potrebno znanje in prakticno usposobljenost za pedagoško delo. Predmetnik poleg PDP-modula sestavljajo 4 obveznih in dva izbirna predmeta (iz sklopov izbirnih predmetov Izbirni predmeti s podrocja slovenskega jezika in Izbirni predmeti s podrocja slovenskega jezika in književnosti). Obvezna literarnovedna predmeta prvega letnika se na horizontalni ravni vsebinsko povezujeta s specialnodidakticnimi predmeti iz književnosti. Prvi obvezni literarnovedni predmet Literarnoprogramski in estetski koncepti v slovenski književnosti na podlagi interpretacije reprezentativnih besedil iz slovenske književnosti, ki so hkrati ucne vsebine pri pouku književnosti, pokaže na konstantne in dinamicne literarne in estetske pojave v slovenski književnosti. Drugi obvezni literarnovedni predmet Šolski esej se neposredno povezuje s šolsko prakso oziroma pisanjem maturitetnega eseja. Obvezna literarnovedna predmeta se vertikalno povezujeta z literarnozgodovinskimi predmeti iz sklopa Izbirni predmeti s podrocja slovenskega jezika in književnosti, med katerimi študentka oz. študent izbira v drugem letniku; predmet Literarnoprogramski in estetski koncepti v slovenski književnosti študentke in študente seznanja z razvojem slovenske književnosti z vidika literarnih programov in estetskih konceptov od 19. stol. naprej in s tem predstavlja osnovo za vertikalno povezanost z izbirnimi literarnozgodovinskimi predmeti, ki prinašajo poglobljeno obravnavo izbranih problemskih književnih sklopov oz. nove vidike obravnave literature. Drugi obvezni literarnovedni predmet Šolski esej je usmerjen v šolsko prakso in se z izbirnimi predmeti iz navedenega sklopa vertikalno povezuje v smislu usposabljanja za esejiziranje o književnih temah. Obvezna jezikoslovna predmeta prvega letnika se z vsebinami iz slovenskega jezika, ki so tudi temeljne vsebine pri pouku jezika v osnovni in srednji šoli, na horizontalni ravni vsebinsko povezujeta s specialnodidakticnimi predmeti iz jezika. Tako denimo predmet Izbrana poglavja iz slovenske leksikologije študentke in študente seznanja z aktualnimi raziskavami na leksikološkem podrocju, kakor tudi z možnostjo uporabe teoreticne leksikološke podlage v praksi in se kot tak po vertikali povezuje z izbirnimi jezikoslovnimi predmeti iz sklopov Izbirni predmeti s podrocja slovenskega jezika ter Izbirni predmeti s podrocja slovenskega jezika in književnosti, in sicer v smislu nadaljnjega seznanjanja z možnostjo uporabe teoreticne jezikoslovne podlage v praksi glede na cilje sodobnega jezikovnega pouka. Povezave z drugim predmetnim podrocjem omogocajo usvajanje meddisciplinarno povezanega znanja. Študentke in študenti pridobljene kompetence povežejo in osmislijo pri predmetu Magistrsko delo.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Dvopredmetna pedagoška študijska smer študijskega programa Slovenski jezik in književnost je namenjena izobraževanju uciteljic in uciteljev, usposobljenih za poucevanje na predmetni stopnji v osnovni šoli in vseh letnikih srednjih šol in gimnazij. Magistrantke in magistranti pridobijo ustrezno širok razgled po stroki, hkrati pa so z vkljucenimi pedagoško-psihološko-didakticnimi vsebinami usposobljen za delo z ucenkami in ucenci ter dijakinjami in dijaki. Študijska smer v okviru obveznega PDP-modula z didaktiko slovenskega jezika in književnosti študentke in študente usposablja tako za organizacijo in nacrtovanje dela v razredu, obvladovanje medosebnih komunikacijskih spretnosti kot tudi za dela in naloge zunaj razreda (razredništvo, mentorstvo, socialno partnerstvo) ter jim omogoca pridobitev didakticnih kompetenc za poucevanje stroke. Obvezni predmeti iz jezika in književnosti omogocajo poglabljanje znanja s podrocja literarne vede in jezikoslovja ter znanstvenoraziskovalne metodologije. Izbirne jezikovne vsebine študentke in študente usposabljajo za medkulturno komunikacijo, strokovno tematiziranje sodobnih pravopisnih in pravorecnih vprašanj in vkljucevanje jezikovne infrastrukture v jezikovne raziskave in šolsko prakso. Izbirni predmeti s podrocja književnosti študentke in študente urijo v samostojni interpretaciji literarnih del in povezovanju razlicnih interpretacij literarnih del z bralkinim oz. bralcevim horizontom ter jih seznanjajo z mehanizmi kanonizacije literarnih del, tudi z vidika novega pisanja kanona, ki enakovredno vrednoti žensko avtorstvo. Dvopredmetna pedagoška študijska smer izobražuje predvsem za pedagoško delo, za katero je pomembna uporaba pridobljenega znanja, strokovne literature in sodobnih jezikovnih virov v šolski praksi. Potreba po oblikovanju smeri izhaja iz vloge in položaja uciteljice oz. ucitelja v sodobnem izobraževanju. Študijska smer zagotavlja primeren nabor jezikovnih in literarnozgodovinskih vsebin, povezanih z aktualnimi vprašanji slovenšcine kot ucnega predmeta v osnovni in srednji šoli ter magistrantko oz. magistranta usposobi tako za organizacijo in nacrtovanje dela v razredu ter obvladovanje medsebojnih komunikacijskih spretnosti kot tudi za dela in naloge zunaj razreda. Izbirni predmeti izostrujejo specificna vprašanja sodobnega pouka jezika in književnosti. Magistrantke in magistranti so po zakljucku študija široko razgledani po stroki, hkrati pa jim pridobljena pedagoško-psihološko-didakticna znanja omogocajo didakticno prilagoditev jezikoslovnih in književnih vsebin ustrezni ciljni skupini.

Magistrantke in magistranti dvopredmetne pedagoške študijske smeri pridobijo naslednje splošne kompetence: - zmožnost kreativnega in avtonomnega delovanja v stroki; - sposobnost koherentnega in strokovno argumentiranega predstavljanja spoznanj in stališc v razlicnih strokovnih in javnih kontekstih; - usposobljenost za samostojno zbiranje, interpretiranje in uporabo novih virov znanja; - zmožnost kriticnega branja virov; - usposobljenost za kvantitativne, kvalitativne, opisne in inferencne pristope v raziskovanju; - zmožnost razvijanja medkulturne komunikacijske kompetence; - zmožnost nacrtovanja, spremljanja in vrednotenja lastnega profesionalnega razvoja; - sposobnost interdisciplinarnega povezovanja pridobljenega znanja in kompetenc; - sposobnost ucinkovite komunikacije z ucenkami in ucenci ter vzpostavljanja vzpodbudnega ucnega okolja; - sposobnost prilagajanja pouka kognitivni, socialni in emocionalni zrelosti ucenk in ucencev; - sposobnost nacrtovanja, izvajanja in vrednotenja ucnega procesa; - sposobnost uporabe sodobnih nacel, metod in tehnik preverjanja in ocenjevanja znanja; - sposobnost uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije pri poucevanju in pedagoškem delu; - sposobnost ucinkovitega vodenja razreda; - sposobnost timskega povezovanja s šolskim kolektivom in širšim okoljem; - sposobnost ucinkovitega komuniciranja s starši; - sposobnost kriticne refleksije lastne pedagoške prakse in nacrtovanja profesionalnega razvoja; - sposobnost eticne (samo)refleksije; - sposobnost vzpostavljanja inkluzivnega ucnega okolja; - sposobnost razvijanja ustvarjalnega in kriticnega mišljenja pri ucenkah in ucencih.

Magistrantke in magistranti dvopredmetne pedagoške študijske smeri pridobijo naslednje predmetnospecificne kompetence: – sposobnost funkcionalne uporabe sodobnih jezikoslovnih in literarnovednih znanstvenoraziskovalnih metod; – zmožnost strokovno argumentiranega predstavljanja spoznanj in stališc o jezikovnih in literarnih pojavih ter razvojnih procesih; – zmožnost uporabe nacel prakticne stilistike; – razumevanje pomena in nove vloge narecij v procesu globalizacije; – zmožnost svetovati v zvezi s kompleksnejšimi jezikovnimi (normativnimi, slogovnimi, jezikovnozvrstnimi, jezikovnopoliticnimi) vprašanji; – poznavanje mehanizmov kanonizacije literarnih del in razumevanje procesov revidiranja literarnih kanonov; – zmožnost samostojne interpretacije literarnih del in dolocanja medbesedilnih povezav med njimi; – usposobljenost za interpretacijo književnih besedil z vidika uresnicevanja literarnih programov in estetskih konceptov; – sposobnost nacrtovati, organizirati in voditi javne (literarne, kulturne, strokovne in druge) dogodke; – zmožnost uporabe teoreticnih jezikoslovnih in literarnovednih podlag v praksi glede na cilje sodobnega jezikovnega in književnega pouka v osnovni in srednji šoli; – usposobljenost za funkcionalno uporabo jezikovnih tehnologij in virov za slovenski jezik pri pouku; – zmožnost oblikovanja esejskih nalog, s katerimi je mogoce ustrezno preverjati literarno zmožnost v sekundarnem izobraževanju; – zmožnost posredovanja medkulturne vloge literature.

Študijski program 2. stopnje Slovenski jezik in književnost – smer: Slovenski jezik in književnost (dvopredmetna pedagoška smer) V študijski program 2. stopnje Slovenski jezik in književnost – smer Slovenski jezik in književnost (dvopredmetna pedagoška smer) se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: 0232 Književnost in jezikoslovje (Književnost, Materni oz. prvi jezik). 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: 0114 Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo, 0188 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 0231 Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo) (Prevajalstvo, Tolmačenje, Tuji oz. drugi jeziki), 0232 Književnost in jezikoslovje (Jezikoslovje), če je pred vpisom na študijsko smer opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 12 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija. Opraviti mora naslednje obveznosti: Izbrana poglavja iz slovenske književnosti prve polovice 20. stoletja (3 ECTS), Izbrana poglavja iz slovenske književnosti po letu 1950 (3 ECTS), Slovenski knjižni jezik 1 (3 ECTS), Slovenski knjižni jezik 2 (3 ECTS). Obveznosti lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom na študijsko smer. 3. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: 0232 Književnost in jezikoslovje (Književnost, Materni oz. prvi jezik). Taki kandidatki oz. kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, določene z akreditiranim študijskim programom. 4. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: 0114 Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo, 0188 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev, 0231 Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo) (Prevajalstvo, Tolmačenje, Tuji oz. drugi jeziki), 0232 Književnost in jezikoslovje (Jezikoslovje). Taki kandidatki oz. kandidatu se znotraj študijske smeri prizna praviloma 20 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Merila za izbiro kandidatk in kandidatov v primeru omejitve vpisa: – povprecna ocena: 70 % in – ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) oziroma – povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval). Merila za izbiro so enotna za vse tri študijske smeri študijskega programa.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študentka oz. študentka zaključi študijski program 2. stopnje Slovenski jezik in književnost, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti dvopredmetne pedagoške smeri in hkrati opravi vse s študijskim programov predpisane obveznosti druge dvopredmetne smeri ali drugega dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS (60 ECTS na študijskem programu 2. stopnje Slovenski jezik in književnost (dvopredmetna pedagoška smer) in 60 ECTS na drug dvopredmetni smeri ali drugem dvopredmetnem programu) ter izdela in uspešno zagovarja magistrsko delo. Na dvopredmetnih študijskih smereh/programih se lahko pripravi tudi skupno magistrsko delo.

mag. slov. jez. in knjiž. in …
magister slovenskega jezika in književnosti in …
magistrica slovenskega jezika in književnosti in …

02 - Umetnost in humanistika

0232 - Književnost in jezikoslovje

6.2 - Jeziki in književnost

Svet Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi 51. h in drugega odstavka 23. clena Zakona o visokem šolstvu ZViS-G (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno precišceno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - Odl.US: U-I-370/06-20, 64/2008 in 86/09, 2. clena Pravil o delu Senata za akreditacijo in 2. clena Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) na svoji 4. seji dne 17. 6. 2010 podelil akreditacijo dvopredmetnemu študijskemu programu druge stopnje Slovenski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.

Študentka oz. študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 24 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva druga izbrana smer.

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Podatki o zaposljivosti in zaposlenosti magistrantk in magistrantov, ki so zakljucili dvopredmetni nepedagoški študijski program Slovenski jezik in književnost (vir: MAG DNPED Slovenski jezik in književnost.pdf (um.si)), kažejo, da se delež magistrantk in magistrantov, ki so se zaposlili pred dokoncanjem študija, povecuje (leta 2018 je ta delež znašal 33,33 %, v letu 2019 pa se je povecal povecal na 50 %). Magistrantke in magistranti, ki so zakljucili dvopredmetni nepedagoški študijski program Slovenski jezik in književnost, so v enakih deležih (tj. 33 %) zaposleni na podrocju založništva, znanstvene in raziskovalne dejavnosti ter zdravstva. V založniški dejavnosti ter na podrocju znanosti in raziskovanja opravljajo delo novinarja/novinarke, jezikoslovca/jezikoslovke, pisatelja/pisateljice, umetniškega poustvarjalca/poustvarjalke, sicer pa tudi dela splošnih in specializiranih poslovnih sekretarjev/sekretark. V nadaljevanju predstavljamo podatke o zaposljivosti za poklice novinar/novinarka, bibliotekar/bibliotekarka, lektor/lektorica, dokumentalist/dokumentalistka, urednik/urednica bloga, urednik/urednica spletnega casopisa, urednik/urednica spletnega portala radijske, TV-postaje, spletnega casopisa, napovedovalec/napovedovalka, urednik novinar / urednica novinarka, in sicer za zadnja tri leta (2019, 2020, 2021). Podatki so pridobljeni s strani Zavoda za zaposlovanje. Pridobljena izobrazba predstavlja izjemen potencial za zaposlitev na številnih podrocjih. Temeljno podrocje, za katero se izobražujejo študentke in študenti dvopredmetne nepedagoške smeri, je raziskovalna in razvojna dejavnost v družboslovju in humanistiki. Magistrantke in magistranti so zaposljivi tudi kot lektorji/lektorice, napovedovalci/napovedovalke, novinarji/novinarke (zlasti za kulturo), bibliotekarji/bibliotekarke, dokumentalisti/dokumentalistke ali umetniški (po)ustvarjalci/(po)ustvarjalke, kakor tudi kreativni direktorji/direktorice, menedžerji/menedžerke za oglaševanje in odnose z javnostmi, organizatorji/organizatorke dela v poslovnem procesu (zaradi sociolingvisticnih znanj) ter strokovni sodelavci/sodelavke v galeriji, muzeju in knjižnici. Usposobljeni so tudi za prevzemanje zahtevnih in vodilnih nalog v (literarnem, casopisnem, reviojalnem) založništvu ter procesih literarnega in kulturnega posredništva.

Predmetnik dvopredmetnega nepedagoške smeri sestavljajo obvezne in izbirne ucne enote s podrocja slovenskega jezika in književnosti ter strokovna praksa. Ucne vsebine študentkam in študentom omogocajo poglobljeno znanje na specificnih podrocjih jezikoslovja in literarne vede, kakor tudi metodologije znanstvenega raziskovanja ter jih usposabljajo za raziskovanje novih jezikovnih ter literarnih fenomenov v sodobni družbi. Študijska smer vkljucuje aktualne idejne poudarke in vsebine, ki izhajajo iz novih okolišcin in družbenih sprememb. Predmetnik omogoca premišljeno kombinacijo obveznih in izbirnih predmetnih vsebin, ki študentke in študente vodijo k uspešnemu zakljucku študija. V prvem letniku je skupno šest obveznih ucnih enot iz slovenske književnosti (Književna esejistika, Sodobni slovenski roman, Ekokritika in ekofeminizem) in slovenskega jezika (Uvod v kriticno diskurzivno analizo, Družbeno jezikoslovje, Slovenšcina kot drugi in tuji jezik v Evropski zvezi). Obvezni literarnovedni predmeti študentke in študente natancneje seznanjajo s problemskimi sklopi sodobne slovenske književnosti (Književna esejistika in Sodobni slovenski roman), tudi z vpeljevanjem novih teoretskih in metodoloških pristopov (Ekokritika in ekofeminizem), predmetnik pa nabor literarnovednih vsebin komplementarno razširja z izbirnimi vsebinami, ki študentke in študente nadalje usposabljajo za samostojno refleksijo slovenske in evropske književnosti glede na izbrani problemski sklop, kakor tudi za medbesedilno in medmedialno analizo. Tako na primer predmet Evropski literarni kanon z razširjanjem védenja o literarnih postopkih in vrednotenjem njihovega pomena za razvoj književnosti vzpostavlja horizontalne in vertikalne povezave z vsemi literarnovednimi predmeti študijske smeri. Obvezni jezikoslovni predmeti prvega letnika se medsebojno horizontalno povezujejo z vidika preucevanja realnosti jezikovne rabe. V tem smislu se povezujejo tudi z izbirnim predmetom Teorije jezika, ki navedene jezikoslovne predmete nadgrajuje z razumevanjem diskurza kot multimodalnega pojava in v preucevanje poleg jezikovnega vkljucuje tudi druge semiotske sisteme. V drugem letniku so trije obvezni jezikoslovni predmeti, in sicer Oblikovanje strokovnih in znanstvenih besedil, Prakticna stilistika ter Slovenšcina in južnoslovanski jeziki. Predmeti študentke in študente komplementarno vpeljujejo v osnove tvorjenja strokovnih in znanstvenih besedil, tudi z uporabo jezikovnih tehnologij, in postavljajo slovenski jezik v razmerje do drugih južnoslovanskih jezikov. Vertikalna povezava z jezikoslovnimi predmeti prvega letnika je izkazana v smislu nadgradnje, tj. ubesediljenja strokovnih in širše družbenih spoznanj, pridobljenih v prvem letniku. Izbirni predmeti s podrocja slovenske književnosti se smiselno navezujejo na literarnovedne predmete prvega letnika, in sicer z vidika obravnave vsebin sodobne slovenske književnosti (Sodobne slovenske književnice, Kratka pripovedna proza v drugi polovici 20. stoletja) oziroma v smislu obravnave literarnih medkulturnih vezi (Slovenska in dunajska moderna). Vertikalne povezave dajejo možnost subspecializacije vsebin iz prvega letnika, zato je priporocljivo, da študentke in študenti izbor izbirnih predmetov smiselno vertikalno povežejo s predvideno temo zakljucnega dela. V drugem letniku je predvideno tudi prakticno usposabljanje, in sicer v okviru ucne enote Strokovni praktikum. Študentke in študenti pri prakticnem usposabljanju, ki poteka v izbrani instituciji, prakticno uporabijo in nagradijo znanja, ki so jih pridobili pri obveznih in izbirnih ucnih enotah študijske smeri. Povezave z drugim predmetnim podrocjem omogocajo usvajanje meddisciplinarno povezanega znanja. Študentke in študenti pridobljene kompetence povežejo in osmislijo pri predmetu Magistrsko delo.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Dvopredmetna nepedagoška študijska smer študijskega programa Slovenski jezik in književnost poglablja znanja s podrocja literarne vede in jezikoslovja ter znanstvenoraziskovalne metodologije. Študentke in študente natancneje seznanja s sodobnimi teoretskimi in metodološkimi pristopi, kot je na podrocju literarne vede ekokritika, na podrocju jezikoslovja pa poststrukturalisticni pristopi, kot so sodobni sociolingvisticni pristopi in kriticna diskurzivna analiza. Uri jih v znanstvenem in strokovnem pisanju ter jih vpeljuje v esejisticne oblike pisanja. Poleg tega jih usposablja za ucinkovito strokovno in medstrokovno komunikacijo. Izbirne jezikovne vsebine študentke in študente usposabljajo za analizo veckodnih diskurzov, vkljucevanje jezikovne infrastrukture v jezikovne raziskave ter strokovno tematiziranje sodobnih pravopisnih in pravorecnih vprašanj s poudarkom na razvijanju zavedanja o heterogenosti knjižnega jezika. Izbirni predmeti s podrocja književnosti študentke in študente urijo v samostojni interpretaciji literarnih del in povezovanju razlicnih interpretacij literarnih del z bralkinim oz. bralcevim horizontom ter jih seznanjajo z mehanizmi kanonizacije literarnih del, tudi z vidika novega pisanja kanona, ki enakovredno vrednoti žensko avtorstvo. Poleg tega jih vpeljujejo v raziskovanje vezi med literaturo in drugimi (tudi interaktivnimi) umetnostmi. Dvopredmetna nepedagoška študijska smer izobražuje predvsem za delo v razlicnih, zlasti kulturnih institucijah, za katero sta potrebni literarno-jezikoslovna razgledanost in široko kulturno obzorje. Magistrantke in magistranti so usposobljeni za dejavno sooblikovanje jezikovne politike in jezikovnega nacrtovanja, svetovanje pri govorni interpretaciji zvrstno razlicnih tipov besedil, kakor tudi za sooblikovanje literarnega in širše kulturnega dogajanja. Prav tako so usposobljeni za znanstvenoraziskovalno dejavnost na podrocju jezikoslovja oz. literarne vede ter za prevzemanje zahtevnih in vodilnih nalog v založništvu, procesih literarnega posredništva, tiskanih in elektronskih medijih ter razlicnih kulturnih institucijah.

Magistrantke in magistranti dvopredmetne nepedagoške študijske smeri pridobijo naslednje splošne kompetence: - zmožnost kreativnega in avtonomnega delovanja v razlicnih profesionalnih okoljih; - sposobnost koherentnega in strokovno argumentiranega predstavljanja spoznanj in stališc v razlicnih strokovnih in javnih kontekstih; - usposobljenost za samostojno zbiranje, interpretiranje in uporabo novih virov znanja; - zmožnost kriticnega branja virov; - usposobljenost za kvantitativne, kvalitativne, opisne in inferencne pristope v raziskovanju; - zmožnost razvijanja medkulturne komunikacijske kompetence; - sposobnost interdisciplinarnega povezovanja pridobljenega znanja in kompetenc; - sposobnost uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije; - vešcine profesionalne socializacije; - zmožnost nacrtovanja, spremljanja in vrednotenja lastnega profesionalnega razvoja; - sposobnost aktivne udeležbe v raziskovalni skupnosti; - usposobljenost za samostojno raziskovanje, objavljanje in predstavljanje raziskovalnih rezultatov ter usposobljenost za skupinsko raziskovalno in razvojno delo; - sposobnost za delo v timu; - sposobnost eticne (samo)refleksije.

Magistrantke in magistranti dvopredmetne nepedagoške študijske smeri pridobijo naslednje predmetnospecificne kompetence: – sposobnost funkcionalne uporabe sodobnih jezikoslovnih in literarnovednih znanstvenoraziskovalnih metod; – zmožnost strokovno argumentiranega predstavljanja spoznanj in stališc o jezikovnih in literarnih pojavih ter razvojnih procesih; – zmožnost preucevanja dinamicnega razmerja med jezikom in družbenimi procesi; – zmožnost prepoznavanja, opisovanja in pojasnjevanja sprememb in variacij jezikovnih vzorcev v specificnih družbenih kontekstih in okolišcinah; – zmožnost presojati družbeno-politicno dinamiko v okviru kriticnega pristopa k diskurzu; – usposobljenost za kriticno pismenost; – zmožnost uporabe nacel prakticne stilistike; – usposobljenost za tvorjenje strokovnih in znanstvenih besedil razlicnih žanrov; – usposobljenost za strokovno presojo jezikovnopoliticnega dogajanja ter zmožnost za strokovno argumentirano sooblikovanje jezikovne politike; – usposobljenost za nacrtovanje jezikovne zmožnosti slovenšcine kot drugega in tujega jezika; – usposobljenost za svetovanje v zvezi s kompleksnejšimi jezikovnimi (normativnimi, slogovnimi, jezikovnozvrstnimi, jezikovnopoliticnimi) vprašanji; – zmožnost jezikovne primerjave južnoslovanskih jezikov; – usposobljenost za funkcionalno uporabo jezikovnih tehnologij in virov za slovenski jezik pri strokovnem delu; – poznavanje mehanizmov kanonizacije literarnih del in razumevanje procesov revidiranja literarnih kanonov; – zmožnost samostojne interpretacije literarnih del in dolocanja medbesedilnih povezav med njimi; – usposobljenost za ekokritiško analizo književnega dela; – poznavanje razvojnih procesov in premikov v slovenski esejistiki ter zmožnost refleksije o sodobni esejisticni produkciji; – sposobnost nacrtovati, organizirati in voditi javne (literarne, kulturne, strokovne in druge) dogodke; – usposobljenost za strokovno delo v ustanovah in organizacijah, ki sooblikujejo literarno in kulturno dogajanje, oziroma institucijah, ki se ukvarjajo z zbiranjem, urejanjem in posredovanjem publikacij in informacij; – usposobljenost za kulturno in literarno posredovanje.

Študijski program 2.stopnje Slovenski jezik in književnost – smer: Slovenski jezik in književnost (dvopredmetna nepedagoška smer) V študijski program 2. stopnje Slovenski jezik in književnost – smer: Slovenski jezik in književnost (dvopredmetna nepedagoška smer) se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: 0232 Književnost in jezikoslovje (Književnost, Materni oz. prvi jezik). 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: 0221 Religija in teologija (Teologija), 0222 Zgodovina in arheologija (Kulturna zgodovina, Folkloristika, Zgodovina), 0223 Filozofija in etika (Filozofija), 0231 Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo) (Prevajalstvo, Tolmačenje, Tuji oz. drugi jeziki), 0232 Književnost in jezikoslovje (Jezikoslovje), 0314 Sociologija in študiji kultur (Etnologija, Kulturologija, Sociologija), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 12 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija. Opraviti mora naslednje obveznosti: Izbrana poglavja iz slovenske književnosti prve polovice 20. stoletja (3 ECTS), Izbrana poglavja iz slovenske književnosti po letu 1950 (3 ECTS), Slovenski knjižni jezik 1 (3 ECTS) in Slovenski knjižni jezik 2 (3 ECTS). Obveznosti lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom na študijsko smer. 3. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: 0232 Književnost in jezikoslovje (Književnost, Materni oz. prvi jezik). Taki kandidatki oz. kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, določene z akreditiranim študijskim programom. 4. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: 0221 Religija in teologija (Teologija), 0222 Zgodovina in arheologija (Kulturna zgodovina, Folkloristika, Zgodovina), 0223 Filozofija in etika (Filozofija), 0231 Usvajanje jezikov (drugih, tujih, znakovnih, prevajalstvo) (Prevajalstvo, Tolmačenje, Tuji oz. drugi jeziki), 0232 Književnost in jezikoslovje (Jezikoslovje), 0314 Sociologija in študiji kultur (Etnologija, Kulturologija, Sociologija). Taki kandidatki oz. kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 20 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Merila za izbiro kandidatk in kandidatov v primeru omejitve vpisa: – povprecna ocena: 70 % in – ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) oziroma – povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval). Merila za izbiro so enotna za vse tri študijske smeri študijskega programa.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študentka oz. študentka zaključi študijski program 2. stopnje Slovenski jezik in književnost, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti dvopredmetne nepedagoške smeri in hkrati opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti druge dvopredmetne smeri ali drugega dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS (60 ECTS na študijskem programu 2. stopnje Slovenski jezik in književnost (dvopredmetna nepedagoška smer) in 60 ECTS na drugi dvopredmetni smeri ali drugem dvopredmetnem programu) ter izdela in uspešno zagovarja magistrsko delo. Na dvopredmetnih študijskih smereh/programih se lahko pripravi tudi skupno magistrsko delo.