mag. fil. in …
magister filozofije in …
magistrica filozofije in …

02 - Umetnost in humanistika

0223 - Filozofija in etika

6.3 - Filozofija, religija in etika

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h člena in sedmega odstavka 51. p člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odločba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. členom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 25. seji 21. 4. 2011 podelil akreditacijo dvopredmetnemu pedagoškemu študijskemu programu druge stopnje Filozofija Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Študent mora za napredovanje v 2. letnik študijskega programa Filozofija zbrati najmanj 24 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Pri dvopredmetni pedagoški smeri mora študent za napredovanje v 2. letnik opraviti obveznosti pri predmetih Didaktika filozofije 1, Didaktika filozofije 2 in Predmetni praktikum 1. Študentu se omogoči ponavljanje letnika, izjemno napredovanje in podaljšanje statusa študenta v skladu z določili Statuta UM. Kandidat, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti, lahko s pisno vlogo zaprosi Komisijo za študijske zadeve za vpis v višji letnik, če je zbral več kot polovico ECTS obveznosti tekočega letnika in predloži opravičljive razloge, opredeljene s Statutom Univerze v Mariboru. Študent mora izpolnjevati zapisane pogoje na obeh delih dvopredmetnega študija. Ponovni vpis odobri Komisija za študijske zadeve Filozofske fakultete Univerze v Mariboru na podlagi študentove prošnje, v kateri mora ta dokazati obstoj utemeljenih razlogov.

Študijski program ne predvideva pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Skupno število oseb z nazivom magistra filozofije, ki so v letih od 2016 do oktobra 2020 pri ZRSZ bile registrirane kot brezposelne, je 27, v zadnjih treh letih so številke 3, 8 in 7, kar predstavlja relativno majhne številcne vrednosti tistih, ki niso dobili zaposlitve. Filozofska fakulteta UM sicer ni edina, ki izobražuje za ta profil, žal pa tudi pridobljeni podatki ne zajamejo specificno naziva izobrazbe za dvopredmetno pedagoško filozofijo druge stopnje, ki ga razpisujemo ob programu nepedagoške filozofije, zato sta v omenjene številke vkljuceni obe skupini. Situacija glede registriranih brezposelnih oseb je spodaj. Skupno število oseb z nazivom magistra filozofije, ki so se v letih od 2016 do oktobra 2020 zaposlile, je 17, skupno številom oseb v navedenem obdobju s tem nazivom, ki so bile brezposelne, je bilo 27. Iz ti. sporocenih prostih delovnih mest, pridobljenih iz ZRSZ na podlagi zanimanja delodajalca, pa izhaja, da je na 2. stopnji z zahtevano izobrazbo Filozofija in etika bilo skupno 42 mest (in sicer 4 za leto 2016, 10 za leto 2017, 11 za leto 2018, 11 za leto 2019 in 10 za leto 2020 (do meseca oktobra). Situacija glede registriranih brezposelnih oseb, ki so se zaposlile, je spodaj. Iz podatkov o zaposljivosti in nezaposlenosti (kolikor so nam pac na razpolago), ceprav so številke v absolutnem smislu majhne, lahko znova ugotavljamo oziroma bolj približno sklepamo, da je bila temeljna zasnova programa realizirana in je dosegla svoj namen. To pomeni, da diplomantu omogoca tisto vrsto znanja in usposobljenosti, ki jim omogoca fleksibilnost za razlicna podrocja. Zaposljivost naših študentov tega programa žal zapade številnim specifikam trga, znacilnih za diplomante humanisticnih in družboslovnih smeri, med katerimi je recimo previsoka izobraženost populacije glede na zahteve in potrebe trga dela (ti. »overeducation«). Med poklici, kjer je na razpolago bistveno vec iskalcev zaposlitve, kot je povpraševanja na trgu, so ravno tisti iz profila humanistike in družboslovja (npr. sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, filozofi, prevajalci ipd.), kar pomeni splošni družbenim problem, ko je mladim izobražencem vse težje pridobiti zaposlitev znotraj njihovega ožjega strokovnega podrocja. Številke brezposelnih so v absolutnem smislu relativno majhne, zato menimo, da je študijski program druge stopnje Filozofija dovolj dobro zasnovan v smeri cim boljšega izražanja zaposlitvenih potreb izobraževalnih, raziskovalnih, pedagoških, andragoških in drugih ustanov s filozofije, s posebnim ozirom na didaktiko filozofije, pri cemer bi omogocil tudi zaposlitev na drugih gospodarskih in negospodarskih podrocjih. Magistri drugostopenjskih programov z opravljenim magisterijem iz študijskega programa druge stopnje Filozofije so usposobljeni za sodelovanje v srednjih šolah kot ucitelji filozofije, v osnovnih šolah kot ucitelji izbirnih predmetov Filozofija z/za otroki/e, Verstva in etika, Logika ter Državljanska in domovinska kultura in etika, v podjetjih, katerih osnovna dejavnost je založništvo, casnikarstvo, knjižnicarstvo, oglaševanje, informacijske tehnologije, akademskih in znanstveno-raziskovalnih inštitutih.

Elementi predmetnika tvorijo premišljeno in smiselno celoto. V 1. letniku študentje poglabljajo svoje filozofsko znanje, razumevanje in sposobnosti v treh obveznih teoreticnih predmetih (Analiza klasicnih filozofskih besedil, Vednost, bit in um, Vrednote in vrline) in enem metodološkem predmetu. Sledijo izbirni predmeti, s katerimi poskrbimo za ustrezno uravnoteženost med razlicnimi podrocji filozofije in komplementarno dopolnjevanje v segmentih zgodovine filozofije, epistemologije in etike. Številna filozofska vprašanja so kontekstualno vezana na historicno tradicijo, npr. zgodovina etike se razbira zgolj v diahroniji njenega razvoja. V smislu vertikalne povezanosti širok nabor izbirnih predmetov in Raziskovalni seminar zagotavljajo študentu poglobljeno kontinuirano znanje na omenjenih podrocjih – npr. znanja in obseg pri predmetu Analiza klasicnih filozofskih besedil se v naslednjem letniku lahko dopolnjuje in nadgrajuje z raziskavo konkretnih besedil pri izbirnem predmetu Izbrana poglavja iz Platona in Aristotela, pri predmetu Vednost, bit in um se ontološka in epistemološka vprašanja metodološko in vsebinsko nadgrajujejo pri predmetih Jezik, misel in stvarnost ali Ontologija družbenega reda. To predstavlja trdno podlago ob socasnih treh izbirnih predmetih, ki predstavljajo možnost študentove lastne orientacije glede na njegova osebna nagnjenja oziroma profesionalne potrebe.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti samostojne in kriticne mislece – filozofe, ki bodo dobro obvladali svoje ožje strokovno podrocje, hkrati pa bodo s svojimi prenosljivimi sposobnostmi in vešcinami kos zahtevam sodobne, ucece se družbe. Z narašcanjem števila in virov informacij ter nacinov njihovega posredovanja in uporabe se smoter poucevanja od kopicenja podatkov vse bolj preveša k posedovanju vešcin za njihovo smiselno ureditev in za njihovo kriticno ter odgovorno ovrednotenje. Zasnovani študij s problemskim pristopom, posebej pa s svojo usmerjenostjo na prepoznavanje in reševanje problemov ter na kriticno razmišljanje in vrednotenje novih družbenih spoznanj ter dilem, ponuja splošne strategije pridobivanja znanja, ki ga je mogoce nenehno dopolnjevati in osmišljati. Študijski program 2. stopnje Filozofija – smer Filozofija (dvopredmetna nepedagoška smer) Temeljni cilj študijskega programa Filozofija, dvopredmetna nepedagoška smer, je poglobiti znanje s podrocja filozofije, posredovati teoretsko in uporabno znanje s podrocij, ki so na njenem presecišcu, usposobiti diplomante za samostojno raziskovalno delo na podrocju filozofije, hkrati pa jih izoblikovati v samostojne in kriticne mislece.

Študijski program 2. stopnje Filozofija – smer: Filozofija (dvopredmetna nepedagoška smer) Diplomant študijskega programa Filozofija, dvopredmetna nepedagoška smer je po zakljucku študija usposobljen za poglobljeno kriticno analizo in sintezo ter predvidevanje možnih rešitev problemov in njihovih posledic, kriticno presojo drugih in lastnih prepricanj, izviren pristop k odgovarjanju na družbena vprašanja in uporabo svojega znanja v praksi, avtonomno strokovno delo, nacrtovanje, izvajanje in vrednotenje delovnega procesa, ucinkovito uporabo komunikacijskih sposobnosti, moralno refleksijo in zavezanost poklicni etiki ter delo v skupini v domacem in mednarodnem okolju.

Študijski program 2. stopnje Filozofija – smer Filozofija (dvopredmetna nepedagoška smer) Diplomant študijskega programa Filozofija, dvopredmetna nepedagoška smer med študijem usvoji vednost in razumevanje teorij in argumentacije pomembnejših mislecev iz njihovih del in zavedanje nekaterih interpretativnih kontroverz; zmožnost uporabe historicnih doktrin za osvetljevanje sodobnih razprav, jasen vpogled v osrednje teorije in argumentacijo v temeljnih disciplinah kot so logika, epistemologija, ontologija, jasen vpogled v osrednje teorije in argumentacijo v disciplinah prakticne filozofije kot so etika, politicna filozofija, estetika itn. Na drugi strani pa posebne filozofske sposobnosti in zmožnosti kot so: Zmožnost identifikacije problemov, ki so v temelju razlicnih filozofskih razprav; zmožnost analiziranja strukture kompleksnih in kontroverznih problemov in razumevanja strategij za njihovo razreševanje v kontekstu filozofskih razprav; zmožnost pazljivega branja in interpretacije tekstov iz razlicnih tradicij z obcutljivostjo za kontekst, zmožnost presojanja uspešne argumentacije, zmožnost ustreznega razumevanja in uporabe filozofske terminologije; zmožnost prepoznavanja prepricljivih strategij, ki sicer ne vzdržijo filozofske strogosti; odprtost za obravnavo tujih stališc in sposobnost za ustrezno spremembo svojih; pripravljenost in sposobnost za spoprijem s problemi vsakdanjega življenja: refleksija, problematizacija, iskanje predpostavk in implikacij, zmožnost artikulirati vsakdanje življenjske probleme kot filozofske probleme in jih ustrezno rešiti.

V študijski program 2. stopnje Filozofija – smer Filozofija (dvopredmetna nepedagoška smer) se lahko vpiše, kdor je zakljucil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih podrocij: 0223 Filozofija in etika (Filozofija). 2. Študijski program prve stopnje z vseh drugih strokovnih podrocij, ce je pred vpisom na študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 9 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom na študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Kriticno mišljenje z osnovami argumentacije (4 ECTS) in Zgodovina Filozofije II (5 ECTS). 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: 0223 Filozofija in etika (Filozofija). 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z vseh drugih strokovnih podrocij, ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 9 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Kriticno mišljenje z argumentacijo (4 ECTS) in Zgodovina Filozofije II (5 ECTS). 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: 0223 Filozofija in etika (Filozofija). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z vseh drugih strokovnih podrocij. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 10–20 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: 0223 Filozofija in etika (Filozofija). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z vseh drugih strokovnih podrocij. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 10–20 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Filozofija se upošteva: Uspeh pri predhodnem študiju: Povprecna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) oziroma Povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval)

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študent zaključi študijski program, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študija in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS (60 ECTS na enem in 60 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študija). Na dvopredmetnem študiju se lahko zaključno delo pripravi za posamezno polovico študija ali kot skupno magistrsko delo.

mag. prof. fil. in …
magister profesor filozofije in ….
magistrica profesorica filozofije in ….

01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev

0114 - Izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo

5.3 - Izobraževanje

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h člena in sedmega odstavka 51. p člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odločba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. členom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 25. seji 21. 4. 2011 podelil akreditacijo dvopredmetnemu pedagoškemu študijskemu programu druge stopnje Filozofija Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Študent mora za napredovanje v 2. letnik študijskega programa Filozofija zbrati najmanj 24 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Pri dvopredmetni pedagoški smeri mora študent za napredovanje v 2. letnik opraviti obveznosti pri predmetih Didaktika filozofije 1, Didaktika filozofije 2 in Predmetni praktikum 1. Študentu se omogoči ponavljanje letnika, izjemno napredovanje in podaljšanje statusa študenta v skladu z določili Statuta UM. Kandidat, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti, lahko s pisno vlogo zaprosi Komisijo za študijske zadeve za vpis v višji letnik, če je zbral več kot polovico ECTS obveznosti tekočega letnika in predloži opravičljive razloge, opredeljene s Statutom Univerze v Mariboru. Študent mora izpolnjevati zapisane pogoje na obeh delih dvopredmetnega študija. Ponovni vpis odobri Komisija za študijske zadeve Filozofske fakultete Univerze v Mariboru na podlagi študentove prošnje, v kateri mora ta dokazati obstoj utemeljenih razlogov.

Študijski program ne predvideva pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Skupno število oseb z nazivom magistra filozofije, ki so v letih od 2016 do oktobra 2020 pri ZRSZ bile registrirane kot brezposelne, je 27, v zadnjih treh letih so številke 3, 8 in 7, kar predstavlja relativno majhne številcne vrednosti tistih, ki niso dobili zaposlitve. Filozofska fakulteta UM sicer ni edina, ki izobražuje za ta profil, žal pa tudi pridobljeni podatki ne zajamejo specificno naziva izobrazbe za dvopredmetno pedagoško filozofijo druge stopnje, ki ga razpisujemo ob programu nepedagoške filozofije, zato sta v omenjene številke vkljuceni obe skupini. Situacija glede registriranih brezposelnih oseb je spodaj. Skupno število oseb z nazivom magistra filozofije, ki so se v letih od 2016 do oktobra 2020 zaposlile, je 17, skupno številom oseb v navedenem obdobju s tem nazivom, ki so bile brezposelne, je bilo 27. Iz ti. sporocenih prostih delovnih mest, pridobljenih iz ZRSZ na podlagi zanimanja delodajalca, pa izhaja, da je na 2. stopnji z zahtevano izobrazbo Filozofija in etika bilo skupno 42 mest (in sicer 4 za leto 2016, 10 za leto 2017, 11 za leto 2018, 11 za leto 2019 in 10 za leto 2020 (do meseca oktobra). Situacija glede registriranih brezposelnih oseb, ki so se zaposlile, je spodaj. Iz podatkov o zaposljivosti in nezaposlenosti (kolikor so nam pac na razpolago), ceprav so številke v absolutnem smislu majhne, lahko znova ugotavljamo oziroma bolj približno sklepamo, da je bila temeljna zasnova programa realizirana in je dosegla svoj namen. To pomeni, da diplomantu omogoca tisto vrsto znanja in usposobljenosti, ki jim omogoca fleksibilnost za razlicna podrocja. Zaposljivost naših študentov tega programa žal zapade številnim specifikam trga, znacilnih za diplomante humanisticnih in družboslovnih smeri, med katerimi je recimo previsoka izobraženost populacije glede na zahteve in potrebe trga dela (ti. »overeducation«). Med poklici, kjer je na razpolago bistveno vec iskalcev zaposlitve, kot je povpraševanja na trgu, so ravno tisti iz profila humanistike in družboslovja (npr. sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, filozofi, prevajalci ipd.), kar pomeni splošni družbenim problem, ko je mladim izobražencem vse težje pridobiti zaposlitev znotraj njihovega ožjega strokovnega podrocja. Številke brezposelnih so v absolutnem smislu relativno majhne, zato menimo, da je študijski program druge stopnje Filozofija dovolj dobro zasnovan v smeri cim boljšega izražanja zaposlitvenih potreb izobraževalnih, raziskovalnih, pedagoških, andragoških in drugih ustanov s filozofije, s posebnim ozirom na didaktiko filozofije, pri cemer bi omogocil tudi zaposlitev na drugih gospodarskih in negospodarskih podrocjih. Magistri drugostopenjskih programov z opravljenim magisterijem iz študijskega programa druge stopnje Filozofije so usposobljeni za sodelovanje v srednjih šolah kot ucitelji filozofije, v osnovnih šolah kot ucitelji izbirnih predmetov Filozofija z/za otroki/e, Verstva in etika, Logika ter Državljanska in domovinska kultura in etika, v podjetjih, katerih osnovna dejavnost je založništvo, casnikarstvo, knjižnicarstvo, oglaševanje, informacijske tehnologije, akademskih in znanstveno-raziskovalnih inštitutih.

Študijska smer je oblikovana tako, da so posamezni predmeti in moduli medsebojno horizontalno povezani na naslednji nacin: V prvem semestru študentje poslušajo temeljne predmete, ki vkljucujejo osnove psihologije, didaktike in pedagogike. Izpopolnjujejo in poglabljajo znanja kriticnega mišljenja, epistemologije, ontologije in filozofije duha, ki jih uporabijo pri Didaktiki filozofije 1. V okviru interdisciplinarne opazovalne prakse se udeležijo avtenticnega ucnega procesa in opazuje delo na šoli, in sicer kot aktivni in kriticni opazovalec. V drugem semestru študentje izpopolnjujejo in poglabljajo znanja s podrocja etike, hkrati pa pridobijo temeljna znanja o zmožnostih poucevanja filozofije in zmožnostih filozofskega pristopa pri poucevanju ter razmišlja o njihovem prenosu. Pedagoški izbirni predmeti jim omogocajo, da nadgradijo in razširijo pridobljeno znanje z njim motivirajocimi predmeti (bodisi z interdisciplinarnostjo, s temami profesionalnega razvoja pedagoških delavcev, didakticnimi temami ali pedagoškimi koncepti). Usvojeno poskušajo v okviru predmetnih praktikumov kar najbolj uspešno prenesti v prakso poucevanja in dela na osnovni šoli, kjer si pridobijo tudi prve strokovne prakticne izkušnje. V tretjem semestru se nadaljuje usposabljanje za kompetentno filozofsko mišljenje. Študentje se lahko izpopolnjujejo in poglabljajo znanja s podrocja zgodovine filozofije, politicne filozofije, filozofije jezika, etike, estetike ali filozofije duha, pri cemer pridobljeno vedenje poskušajo povezati s pridobljenim znanjem poucevanja filozofije v srednješolskih programih, s procesom preverjanja in ocenjevanja pri predmetu filozofija na srednjih šolah, hkrati pa jim terenske vaje omogocajo, da se kot opazovalci udeležijo avtenticnega srednješolskega ucnega procesa. Cetrti semester je namenjen predvsem pridobivanju strokovne prakticne izkušnje dela in poucevanja v okviru praktikuma. Ker je pomemben del filozofije na gimnazijah pisanje filozofskega eseja, je cilj raziskovalnega seminarja priprava na samostojno delo študentov in na usvojitev vešcin pisanja filozofskih razprav, ki jih postopno pridobiva že tekom 1. in 2. stopnje študija. Sinteza vseh pridobljenih znanj, vešcin in zmožnosti pa je uspešno pripravljeno in predstavljeno magistrsko delo. Študijski predmeti so tudi vertikalno povezani na nivoju vsebinskih povezav in nadgradenj le-teh pri posameznih didaktikah in predmetnih praktikumih (Didaktika filozofije 1, 2 in 3, Predmetni praktikum 1,2) kot tudi na nivoju filozofskih študijskih predmetov in didaktike filozofije.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti samostojne in kriticne mislece – filozofe, ki bodo dobro obvladali svoje ožje strokovno podrocje, hkrati pa bodo s svojimi prenosljivimi sposobnostmi in vešcinami kos zahtevam sodobne, ucece se družbe. Z narašcanjem števila in virov informacij ter nacinov njihovega posredovanja in uporabe se smoter poucevanja od kopicenja podatkov vse bolj preveša k posedovanju vešcin za njihovo smiselno ureditev in za njihovo kriticno ter odgovorno ovrednotenje. Zasnovani študij s problemskim pristopom, posebej pa s svojo usmerjenostjo na prepoznavanje in reševanje problemov ter na kriticno razmišljanje in vrednotenje novih družbenih spoznanj ter dilem, ponuja splošne strategije pridobivanja znanja, ki ga je mogoce nenehno dopolnjevati in osmišljati. Študijski program 2. stopnje Filozofija – smer Filozofija (dvopredmetna pedagoška smer) Študijski program Filozofija, dvopredmetna pedagoška smer, je namenjen izobraževanju uciteljev, usposobljenih za poucevanje na gimnazijah in osnovnih šolah. Temeljni cilj študijske smeri je, da diplomant dobi ustrezno širok razgled po stroki, hkrati pa je z vkljucenimi pedagoško-psihološko-didakticnimi vsebinami usposobljen za timsko delo, za delovanje v vkljucujoci skupnosti, za delo z ucenci in dijaki ter je s svojimi splošnimi in s prenosljivimi znanji kos zahtevam sodobne, ucece se družbe (v in zunaj razreda).

Diplomant študijskega programa Filozofija, dvopredmetna pedagoška smer po zakljucku študija pridobi sposobnost ucinkovite komunikacije in vzpostavljanja vzpodbudnega okolja, sposobnost nacrtovanja, izvajanja in vrednotenja delovnega procesa, sposobnost dobrega in odgovornega kriticnega mišljenja, sposobnost odgovorne uporabe sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije, sposobnost timskega dela s sodelavci in širšim okoljem, sposobnost ucinkovitega komuniciranja, sposobnost eticne refleksije in sposobnost vzpostavljanja vkljucujoce delovne klime.

Študijski program 2. stopnje Filozofija – smer Filozofija (dvopredmetna pedagoška smer) Diplomant študijskega programa Filozofija, dvopredmetna pedagoška smer je usposobljen je za poucevanje stroke, organizacijo in nacrtovanje dela v razredu, obvladovanje medosebnih komunikacijskih spretnosti kot tudi za dela in naloge zunaj razreda (ucitelj kot razrednik, mentor ali socialni partner). Razume in uporablja kurikularne teorije ter temeljno didakticno znanje. Sposoben je analizirati in sintetizirati ter predvideti rešitve strokovnih in didakticnih problemov. Zna interdisciplinarno povezovati vsebine in uporabiti znanje v praksi. Diplomant je sposoben ustvarjalnega mišljenja, samorefleksije in spodbujanje le-tega pri ucencih/dijakih ter kreativnega in avtonomnega delovanja. Pozna in razume razvojne zakonitosti, razlike in potrebe posameznikov oz. skupine, razlicnost in multikulturnost ter zna upoštevati ne-diskriminatornost pri delu. Usposobljen je za raziskovalni pristop v vzgoji in izobraževanju, uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku in drugem strokovnem delu, strokovni dialog, mednarodno sodelovanje ter oblikovanje in vodenje projektov v vzgoji in izobraževanju. Razume pomen športa in gibanja kot osnove za zdrav nacin življenja. Diplomant študijskega programa Filozofija, dvopredmetna pedagoška smer je sposoben uporabljati sodobne znanstveno-filozofske metode. Usposobljen je za samostojno izvirno in poglobljeno analizo ter interpretacijo filozofskih in znanstvenih del, sposoben je uporabiti pridobljeno znanje v praksi in oblikovati strokovna in znanstvena besedila. Pozna in razume temeljne filozofske probleme ter njihove možne implikacije v kompleksnih pojmovnih zgradbah in je sposoben te didakticno prilagoditi dojemanju ustrezne ciljne skupine. Teoreticne filozofske premisleke zna umestiti v sodobne, konkretne kontekste na vseh podrocjih cloveškega delovanja. Usposobljen je za organizacijske naloge in timsko delo ter nove naloge in delo zunaj razreda (na šoli, s socialnimi partnerji).

V študijski program 2. stopnje Filozofija – smer Filozofija (dvopredmetna pedagoška smer) se lahko vpiše, kdor je zakljucil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: 0223 Filozofija in etika (Filozofija). 2. Študijski program prve stopnje z vseh drugih strokovnih področij, če je pred vpisom na študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 25 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom na študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Zgodovina filozofije I (5 ECTS), Epistemologija (5 ECTS), Ontologija (5 ECTS), Logika (6 ECTS) in Etika (4 ECTS). 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: 0223 Filozofija in etika (Filozofija). 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z vseh drugih strokovnih področij, če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 25 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Zgodovina filozofije I (5 ECTS), Epistemologija (5 ECTS), Ontologija (5 ECTS), Logika (6 ECTS) in Etika (4 ECTS). 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: 0223 Filozofija in etika (Filozofija).Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 6. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z vseh drugih strokovnih podrocij. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 10 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 7. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: 0223 Filozofija in etika (Filozofija).Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 8. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z vseh drugih strokovnih podrocij. Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 10 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Filozofija se upošteva: Uspeh pri predhodnem študiju: Povprecna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) oziroma Povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval)

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Študent zaključi študijski program, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študija in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS (60 ECTS na enem in 60 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študija). Na dvopredmetnem študiju se lahko zaključno delo pripravi za posamezno polovico študija ali kot skupno magistrsko delo.