SLO | EN
PRD-v18

2

Magistrski študij

2 (druga)

8 (8)

0028775

7

2024/25

18 ECTS 60/120 ECTS

red. prof. dr. MARJAN KRAŠNA

PEDAGOGIKA

(pedagoški enopredmetni)

mag. prof. ped.
magister profesor pedagogike
magistrica profesorica pedagogike
M.A.
Master of Arts

01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0111 - Izobraževalne znanosti

5 - Družbene vede

Besedilo o sprejetju

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h clena in sedmega odstavka 51. p clena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno precišceno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odlocba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. clenom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 27. seji 3. 5. 2011 podelil akreditacijo enopredmetnemu pedagoškemu študijskemu programu druge stopnje Pedagogika Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Študent mora za napredovanje v 2. letnik na študijskem programu Pedagogika – smer: Pedagogika (enopredmetna pedagoška smer) zbrati najmanj 48 ECTS.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Možnosti za nadaljevanje študija

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Možnosti za zaposlitev

Oddelek za pedagogiko FF UM tesno sodeluje z ožjim in širšim okoljem, v katerem deluje. Študentje študijskega programa opravljajo prakticno usposabljanje na številnih partnerskih institucijah. Z delovnim okoljem se povezujejo tudi pri pripravi magistrskih del, saj brez sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi institucijami ne bi mogli raziskovati dolocenih pedagoških pojavov. V ucni proces se vkljucujejo številni strokovnjaki iz institucij, ki za študente predstavljajo potencialne zaposlitvene možnosti. Clani oddelka sodelujejo v projektih, ki se izvajajo v sodelovanju s institucijami iz ožjega in širšega okolja. Z ustanovitvijo Programskega sveta se je povezovanje Oddelka za pedagogiko s širšim delovnim okoljem še dodatno okrepilo. Vanj so poleg vodij študijskih programov in predstavnikov študentov vkljuceni predstavniki potencialnih zaposlovalcev, mentorjev praks in diplomanti programa. Namen programskega sveta je sodelovanje pri oblikovanju, evalviranju in razvoju študijskih programov na oddelku. Preko njega zaznavamo tudi potrebe po znanjih, ki se pojavljajo v delovnih okoljih ter jih usklajujemo s študijskim programom. Dvopredmetna pedagoška smer Pedagogika omogoca študentom pridobitev širokega nabora teoretskih in strokovnih znanj s podrocja splošno pedagoških, didakticnih, psiholoških, organizacijskih znanosti, kakor tudi širše s podrocja družboslovja, statistike in informacijskih znanosti. Smer se povezuje s študijskimi programi drugih oddelkov in omogoca študentom, da znanja, pridobljena na dvopredmetni magistrski študijski smeri Pedagogika dopolnjujejo z znanji drugega izbranega študijskega programa. Enopredmetna pedagoška študijska smer Pedagogika zajema vsebine dvopredmetne pedagoške študijske smeri Pedagogika in jih hkrati dopolnjuje z veliko bolj poglobljenimi vsebinami pedagogike ter z drugimi vsebinami s podrocja družboslovja in jih tako pripravi na uspešno delovanje na razlicnih podrocjih družbe, in sicer od izobraževanja do industrije. Izkušnje, ki jih študenti tekom študija pridobijo z mehkimi vešcinami jim omogocajo, da lahko uspešno delujejo v skupinah in prevzamejo vodstvene funkcije na vseh podrocjih. Magistranti obeh študijski smeri so po zakljucku študija široko razgledani in usposobljeni za delo kot pedagogi z razlicnimi starostnimi skupinami – od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih. Program kandidate primarno izobražuje za svetovalno delo, organizacijo izobraževanja, analizo in nacrtovanje vzgojno izobraževalne dejavnosti ter raziskovalno delo v šolah, vzgojno–varstvenih ustanovah, ustanovah za usposabljanje, inštitutih, knjižnicah in muzejih. Pridobljene splošne in specificne kompetence pa magistrantom omogocajo prehod tudi na druga podrocja dela tako v negospodarstvu (npr. v javnih in zasebnih kulturnih ustanovah, medijih, založbah, turizmu, znanstvenih inštitucijah ipd.) kot v gospodarstvu (npr. nacrtovanje, organiziranje, izvajanje in evalviranje izobraževanja v podjetjih, kadrovsko svetovanje, organiziranje kulturnih dejavnosti ipd.). Na osnovi pridobljenih kompetenc so magistranti usposobljeni tudi za nadaljevanje študija v okviru doktorskega izobraževanja. Z 12. aprilom 2013 je pricel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu, zato ta nima vec podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi. Na UM se sistem za redno in sistematicno spremljanje zaposljivosti šele vzpostavlja. Nekateri podatki o zaposljivosti in zaposlenosti, ki so jih pripravile strokovne službe FF, so od leta 2020 na voljo v modulu eVŠ (https://univerzamb-my.sharepoint.com/:f:/g/personal/vanja_borko_um_si/EnZmEu0B0v9OmTVpuhjEQdIBvOFaQCnGQEfe1dgSA0-rbg?e=Ng4YsA). Iz podatkov je mogoce povzeti, da so se magistranti v preteklosti zaposlovali v izobraževanju in tudi v drugih dejavnostih, vendar pa delež posameznikov, ki so se zaposlili v posameznih poklicih, ni znan. Prav tako iz podatkov za dvopredmetno pedagoško študijsko smer Pedagogika ni razvidno, na katerem podrocju od obeh smeri so se kandidati zaposlili. V okviru Oddelka za pedagogiko deluje Alumni klub, v katerega se lahko vkljucijo diplomantke in diplomanti študijskega programa druge stopnje Pedagogika. Ker je vkljucitev v Alumni klub in posredovanje podatkov o zaposlitvi prostovoljno, zbrani podatki niso popolni in ne omogocajo posplošitev.

Druge obveznosti

Predmetnika enopredmetne in dvopredmetne pedagoške smeri Pedagogika se kljub nekaterim podobnostim razlikujeta. Nekatere ucne enote so obvezne oz. izbirne na obeh študijskih smereh, nekaj ucnih enot je na enopredmetni pedagoški študijski smeri Pedagogika obveznih, na dvopredmetni pedagoški študijski smeri Pedagogika pa so te ucne enote izbirne (npr. Odrasli in ucenje, Pedagoško svetovanje, Šolski management in izobraževalna politika in Vzgojni pristopi in strategije idr.). Nekatere ucne enote se izvajajo le na enopredmetni pedagoški študijski smeri Pedagogika (npr. Filozofija znanosti, Pedagogika marginaliziranih skupin in Vzgoja in izobraževanje za zdravje pri otrocih in mladostnikih), nekatere ucne enote pa se izvajajo le na dvopredmetni pedagoški študijski smeri Pedagogika (npr. izbirni pedagoški predmeti). Študenti enopredmetne pedagoške študijske smeri Pedagogika pridobijo bolj poglobljene vsebine s podrocja pedagogike in sorodnih ved, ta manko pa študenti dvopredmetne pedagoške študijske smeri Pedagogika nadomestijo z znanji s podrocij, ki se navezujejo z njihovim drugim izbranim študijskim programov. Kljub navedenim razlikam je logika vertikalne in horizontalne povezanosti na obeh študijskih smereh podobna. Vsebine obeh smeri študijskega programa druge stopnje Pedagogika so tesno povezane z vsebinami univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa Pedagogika. Magistrski program predstavlja poglabljanje, nadgrajevanje in usmerjanje prvostopenjskih obce pedagoških in didakticnih študijskih predmetov (npr. Uvod v pedagogiko, Obca pedagogika, Metodologija pedagoškega raziskovanja, Osnove didaktike, Zgodovina pedagogika itd.) v pomembni podrocji pedagogike - svetovanje in vodenje ter ucenje in poucevanje. Program je zasnovan tako, da so posamezni predmeti oziroma skupine predmetov medsebojno vertikalno povezani. Vsi predmeti prvega semestra so temeljni predmeti programa, ki vkljucujejo poglobljene vsebine iz pedagoških disciplin in metodologije (Teorija vzgoje, Didakticna teorija in praksa, Pedagoška psihologija in Kvantitativno in kvalitativno raziskovanje v pedagogiki). Študenti z izbirnimi predmeti v drugem semestru temeljna znanja nadgrajujejo s specialnimi in aplikativnimi pedagoškimi disciplinami, hkrati pa v okviru predmeta Prakticno usposabljanje s podrocja svetovanja in vodenja v izobraževanju pridobijo strokovne prakticne izkušnje. Poglabljanje posameznih parcialnih poklicnih strokovnih vsebin se v okviru izbirnih predmetov nadaljuje v tretjem semestru, kjer študenti dobijo pregled nad najpomembnejšimi specialnimi in aplikativnimi pedagoškimi disciplinami. Predmet Prakticno usposabljanje s podrocja ucenja in poucevanja povezuje pridobljena teoreticna spoznanja s pedagoško prakso, študentom omogoca pridobivanje prakticnih izkušenj in jih uvaja v prakticno delo. Tako strukturiran predmetnik predstavlja teoreticno in prakticno osnovo za predmet Magistrski seminar in pripravo magistrskega dela z zagovorom, ki predstavlja zadnje dejanje študija. Horizontralna povezanost ucnih vsebin enopredmetne in dvopredmetne pedagoške študijske smeri Pedagogika se kaže tako, da so predmeti posameznega semestra oziroma letnika medsebojno smiselno vsebinsko povezani oziroma se uspešno dopolnjujejo. V prvem letniku so temeljni predmeti, ki vkljucujejo osnove pedagoških disciplin in metodologije (Teorija vzgoje, Didakticna teorija in praksa, Pedagoška psihologija in Kvantitativno in kvalitativno raziskovanje v pedagogiki) vsebinsko medsebojno prepleteni, dobro pa se dopolnjujejo tudi z vsebinami izbirnih predmetov. Izbirni predmeti znanstveno disciplinarno širijo in poglabljajo vsebine obveznih predmetov, hkrati študentom nudijo možnost poglobitve nekaterih parcialnih poklicno strokovnih vsebin ter tako pomembno prispevajo k oblikovanju celostnega lika pedagoga. Tako obvezni kot tudi izbirni predmeti prvega letnika predstavljajo dobro teoreticno podlago predmetu Prakticno usposabljanje s podrocja svetovanja in vodenja v izobraževanju, ki študentom omogoca preplet teoreticnih spoznanj s pedagoško prakso. Tudi izbirni predmeti drugega letnika se vsebinsko dobro dopolnjujejo. Predmet Prakticno usposabljanje s podrocja ucenja in poucevanja predstavlja pomembno sticišce zadnjega semestra, saj se povezuje z vsemi temeljnimi pedagoškimi in metodološkimi predmeti ter izbirnimi predmeti obeh letnikov. Tako povezuje pedagoško teorijo in prakso, hkrati pa usmerja študente v prakticno delo.

Načini ocenjevanja

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Temeljni cilji študijskega programa

Temeljni cilji: - izobraževanje strokovnjakov, ki bodo z dokoncanjem študijskega programa druge stopnje Pedagogika pridobili znanja, spretnosti in sposobnosti za reševanje zahtevnejših problemov in nalog s podrocja vzgoje in izobraževanja v šolskem in izven šolskem okolju; - izobraževanje strokovnjakov, ki bodo usposobljeni za prevzemanje najodgovornejših vodstvenih položajev na podrocju vzgoje in izobraževanja in v drugih družbenih dejavnostih; - izobraževanje strokovnjakov, ki bodo usposobljeni za prepoznavanje in analizo aktualnih procesov in razmer v vzgoji in izobraževanju, kriticno soocenje s temi procesi in ustvarjalno ter družbeno odgovorno sooblikovanje sistemskih in drugih dokumentov s podrocja vzgoje in izobraževanja; - izobraževanje strokovnjakov, ki bodo sposobni na podlagi zahtevnejšega raziskovalnega aparata sooblikovati in razvijati pedagoško znanost ter reševati pedagoške probleme v šolskem, izven šolskem in širšem družbenem okolju.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

- usposobljenost za uporabo teoreticnih in drugih znanj v kompleksnih, nepredvidljivih in raznovrstnih okolišcinah; - usposobljenost za povezovanje teorije in prakse; - usposobljenost za evalviranje lastne prakse in snovanje novih teoretskih konceptov; - usposobljenost za nacrtovanje in izvajanje raziskovalnega dela ob sposobnosti iskanja in ustvarjanja novih virov znanja; - strokovna kriticnost, odgovornost in iniciativnost; - usposobljenost za vodenje organizacij s podrocja vzgoje in izobraževanja; - sposobnost sodelovanja z delovnim in družbenim okoljem ter organiziranja timskega dela; - sposobnost nacrtovanja in vzdrževanja vseživljenjskega ucenja; - sposobnost eticne refleksije ter vzpostavljanja standardov profesionalne etike.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Predmetno specificne kompetence izhajajo iz predvidenih študijskih rezultatov, ki jih doloca vsak posamezni ucni nacrt v programu. Kot skupni prerez predmetno specificnih kompetenc, ki jih študent pridobi pri obveznih predmetih na enopredmetni študijski smeri Pedagogika, je mogoce izlušciti naslednje: - poglobljeno poznavanje in razumevanje položaja pedagogike kot znanstvene discipline ter njenih temeljnih konceptov; - sposobnost prepoznavanja osebnostnih razsežnosti, ki so potrebne za ucinkovito vzgojno delo ter razumevanje njihove vpetosti v teoretske interpretacijske okvirje; - razumevanje in spoštovanje profesionalnih in eticnih razsežnosti pedagoškega delovanja; - sposobnost samostojnega nacrtovanja in izvajanja raziskovalnih postopkov in vodenja raziskovalnih projektov; - poglobljeno poznavanje didakticnih, pedagoških in pedagoško psiholoških teoretskih konceptov ter sposobnost njihove aplikacije v praksi; - sposobnost izvedbe didakticne analize pouka, izdelave didakticnega koncepta in predlogov za didakticno izboljšanje in prenovo izobraževalnega procesa; - sposobnost ucinkovitega pedagoškega komuniciranja s posamezniki in skupinami ter reševanja konfliktov; - poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na razredno interakcijo in klimo, strategij za njuno izboljšanje ter sposobnost njihove aplikacije v praksi; - sposobnost uporabe pedagoških teorij pri razreševanju konkretnih delovnih problemov; - usvojitev prakticnih znanj in izkušenj na razlicnih delovnih podrocjih in situacijah v delovnem okolju in sposobnost neposredne uporabe teh pri razlicnih šolskih dejavnostih; - poglobljeno razumevanje pluralizma in marginaliziranih skupin v sodobni družbi in specificni kulturi, poznavanje strategij dela z marginaliziranimi skupinami ter sposobnost njihove aplikacije v praksi; - obvladovanje teoreticnih konceptov ter programskih izhodišc šolskega svetovalnega dela in sposobnost nudenja svetovalne pomoci na razlicnih stopnjah izobraževanja; - poglobljeno poznavanje in kriticno vrednotenje vzgojno-teoretskih pristopov pri oblikovanju vzgojnega koncepta šole in usposobljenost za nacrtovanje, izvajanje in evalviranje pedagoških ukrepov; - poglobljeno razumevanje in kriticno vrednotenje širšega družbenega in ekonomskega okvira vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter razumevanje pomena šolskega managmenta za kakovostno izobraževanje; - sposobnost za sodelovanje pri posodabljanju in razvijanju šolskih kurikulumov ter vkljucevanja v razvojno raziskovalne dejavnosti, ki se organizirajo na šolski, lokalni, državni in mednarodni ravni; - obvladovanje pomembnih teorij in modelov kognicije in osebnosti ter novejših izsledkov na podrocju strukture, dinamike in razvoja osebnosti ter kognitivnega razvoja ter sposobnost kriticne presoje in uporabe teh v praksi; - poznavanje andragogike kot pedagoške discipline, specifike odraslih v izobraževanju, pristopov pri delu z odraslimi ter njihove aplikacije v praksi; - poglobljeno poznavanje didakticnih strategij, konceptov pouka in informacijske podpore didakticnim strategijam ter priprave informacijske podpore posameznim didakticnim strategijam.

Pogoji za vpis v program

Na študijski program 2. stopnje Pedagogika – smer: Pedagogika (enopredmetna pedagoška smer) se lahko vpiše, kdor je zakljucil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih podrocij: izobraževalne znanosti (0111), izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok (0112), izobraževanje uciteljev brez predmetne specializacije (0113), izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo (0114). 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih podrocij: umetnost (021), humanistika (022), jeziki (023), družbene vede in vedenjske znanosti (031) ter socialno delo in svetovanje (0923), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 23 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Metodologija pedagoškega raziskovanja (7 ECTS), Uvod v pedagogiko (4 ECTS), Zgodovina pedagogike (6 ECTS) in Osnove didaktike (6 ECTS). 3. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih podrocij: poslovne in upravne vede (041), pravo (042), naravoslovje, matematika in statistika (05), informacijske in komunikacijske tehnologije (061), tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (07), kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (08), zdravstvo in socialna varnost (09) ter transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (10), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 35 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Metodologija pedagoškega raziskovanja (7 ECTS), Uvod v pedagogiko (4 ECTS), Zgodovina pedagogike (6 ECTS), Osnove didaktike (6 ECTS), Razvojna psihologija (6 ECTS) in Specialna pedagogika (6 ECTS). 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: izobraževalne znanosti (0111), izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok (0112), izobraževanje uciteljev brez predmetne specializacije (0113) in izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo (0114). 5. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: umetnost (021), humanistika (022), jeziki (023), družbene vede in vedenjske znanosti (031), socialno delo in svetovanje (0923) , ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 23 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Metodologija pedagoškega raziskovanja (7 ECTS), Uvod v pedagogiko (4 ECTS), Zgodovina pedagogike (6 ECTS) in Osnove didaktike (6 ECTS). 6. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: poslovne in upravne vede (041), pravo (042), naravoslovje, matematika in statistika (05), informacijske in komunikacijske tehnologije (061), tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (07), kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (08), zdravstvo in socialna varnost (09), transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (10), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 35 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Metodologija pedagoškega raziskovanja (7 ECTS), Uvod v pedagogiko (4 ECTS), Zgodovina pedagogike (6 ECTS), Osnove didaktike (6 ECTS), Razvojna psihologija (6 ECTS) in Specialna pedagogika (6 ECTS). 7. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: izobraževalne znanosti (0111). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa lahko prizna do 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 8. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok (0112), izobraževanje uciteljev brez predmetne specializacije (0113), izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo (0114), umetnost in humanistika (02), družbene vede in vedenjske znanosti (031), socialno delo in svetovanje (0923), poslovne in upravne vede (041), pravo (042), naravoslovje, matematika in statistika (05), informacijske in komunikacijske tehnologije (061), tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (07), kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (08), zdravstvo in socialna varnost (09) ter transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (10). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 10–30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 9. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: izobraževalne znanosti (0111). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 10. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok (0112), izobraževanje uciteljev brez predmetne specializacije (0113), izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo (0114), umetnost (021), humanistika (022), jeziki (023), družbene vede in vedenjske znanosti (031), socialno delo in svetovanje (0923), poslovne in upravne vede (041), pravo (042), naravoslovje, matematika in statistika (05), informacijske in komunikacijske tehnologije (061), tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (07), kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (08), zdravstvo in socialna varnost (09) ter transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (10). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 10-30 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Pedagogika se upošteva: Uspeh pri predhodnem študiju: Povprecna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) oziroma Povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval)

Merila za prehode med študijskimi programi

Študent mora za napredovanje v 2. letnik na študijskem programu Pedagogika – smer: Pedagogika (enopredmetna pedagoška smer) zbrati najmanj 48 ECTS. Študent mora za napredovanje v 2. letnik na študijskem programu Pedagogika – smer: Pedagogika (dvopredmetna pedagoška smer) zbrati 27 ECTS in število ECTS, ki jih predvideva druga polovicka študija.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Pogoji za dokončanje študija

Študent zaključi študij na študijskem programu Pedagogika, smer Pedagogika - enopredmetna pedagoška smer, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 120 ECTS.

PEDAGOGIKA

(pedagoški dvopredmetni)

mag. prof. ped. in ...
magister profesor pedagogike in …
magistrica profesorica pedagogike in ...
M.A.
Master of Arts

01 - Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev
0111 - Izobraževalne znanosti

5 - Družbene vede

Besedilo o sprejetju

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h clena in sedmega odstavka 51. p clena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno precišceno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odlocba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. clenom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 27. seji 3. 5. 2011 podelil akreditacijo dvopredmetnemu pedagoškemu študijskemu programu druge stopnje Pedagogika Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Študent mora za napredovanje v 2. letnik na študijskem programu Pedagogika – smer: Pedagogika (dvopredmetna pedagoška smer) zbrati 27 ECTS in število ECTS, ki jih predvideva druga polovička študija.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Možnosti za nadaljevanje študija

Diplomant magistrskega študijskega programa 2. stopnje lahko nadaljuje študij na študijskih programih 3. stopnje.

Možnosti za zaposlitev

Oddelek za pedagogiko FF UM tesno sodeluje z ožjim in širšim okoljem, v katerem deluje. Študentje študijskega programa opravljajo prakticno usposabljanje na številnih partnerskih institucijah. Z delovnim okoljem se povezujejo tudi pri pripravi magistrskih del, saj brez sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi institucijami ne bi mogli raziskovati dolocenih pedagoških pojavov. V ucni proces se vkljucujejo številni strokovnjaki iz institucij, ki za študente predstavljajo potencialne zaposlitvene možnosti. Clani oddelka sodelujejo v projektih, ki se izvajajo v sodelovanju s institucijami iz ožjega in širšega okolja. Z ustanovitvijo Programskega sveta se je povezovanje Oddelka za pedagogiko s širšim delovnim okoljem še dodatno okrepilo. Vanj so poleg vodij študijskih programov in predstavnikov študentov vkljuceni predstavniki potencialnih zaposlovalcev, mentorjev praks in diplomanti programa. Namen programskega sveta je sodelovanje pri oblikovanju, evalviranju in razvoju študijskih programov na oddelku. Preko njega zaznavamo tudi potrebe po znanjih, ki se pojavljajo v delovnih okoljih ter jih usklajujemo s študijskim programom. Dvopredmetna pedagoška smer Pedagogika omogoca študentom pridobitev širokega nabora teoretskih in strokovnih znanj s podrocja splošno pedagoških, didakticnih, psiholoških, organizacijskih znanosti, kakor tudi širše s podrocja družboslovja, statistike in informacijskih znanosti. Smer se povezuje s študijskimi programi drugih oddelkov in omogoca študentom, da znanja, pridobljena na dvopredmetni magistrski študijski smeri Pedagogika dopolnjujejo z znanji drugega izbranega študijskega programa. Enopredmetna pedagoška študijska smer Pedagogika zajema vsebine dvopredmetne pedagoške študijske smeri Pedagogika in jih hkrati dopolnjuje z veliko bolj poglobljenimi vsebinami pedagogike ter z drugimi vsebinami s podrocja družboslovja in jih tako pripravi na uspešno delovanje na razlicnih podrocjih družbe, in sicer od izobraževanja do industrije. Izkušnje, ki jih študenti tekom študija pridobijo z mehkimi vešcinami jim omogocajo, da lahko uspešno delujejo v skupinah in prevzamejo vodstvene funkcije na vseh podrocjih. Magistranti obeh študijski smeri so po zakljucku študija široko razgledani in usposobljeni za delo kot pedagogi z razlicnimi starostnimi skupinami – od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih. Program kandidate primarno izobražuje za svetovalno delo, organizacijo izobraževanja, analizo in nacrtovanje vzgojno izobraževalne dejavnosti ter raziskovalno delo v šolah, vzgojno–varstvenih ustanovah, ustanovah za usposabljanje, inštitutih, knjižnicah in muzejih. Pridobljene splošne in specificne kompetence pa magistrantom omogocajo prehod tudi na druga podrocja dela tako v negospodarstvu (npr. v javnih in zasebnih kulturnih ustanovah, medijih, založbah, turizmu, znanstvenih inštitucijah ipd.) kot v gospodarstvu (npr. nacrtovanje, organiziranje, izvajanje in evalviranje izobraževanja v podjetjih, kadrovsko svetovanje, organiziranje kulturnih dejavnosti ipd.). Na osnovi pridobljenih kompetenc so magistranti usposobljeni tudi za nadaljevanje študija v okviru doktorskega izobraževanja. Z 12. aprilom 2013 je pricel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu, zato ta nima vec podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi. Na UM se sistem za redno in sistematicno spremljanje zaposljivosti šele vzpostavlja. Nekateri podatki o zaposljivosti in zaposlenosti, ki so jih pripravile strokovne službe FF, so od leta 2020 na voljo v modulu eVŠ (https://univerzamb-my.sharepoint.com/:f:/g/personal/vanja_borko_um_si/EnZmEu0B0v9OmTVpuhjEQdIBvOFaQCnGQEfe1dgSA0-rbg?e=Ng4YsA). Iz podatkov je mogoce povzeti, da so se magistranti v preteklosti zaposlovali v izobraževanju in tudi v drugih dejavnostih, vendar pa delež posameznikov, ki so se zaposlili v posameznih poklicih, ni znan. Prav tako iz podatkov za dvopredmetno pedagoško študijsko smer Pedagogika ni razvidno, na katerem podrocju od obeh smeri so se kandidati zaposlili. V okviru Oddelka za pedagogiko deluje Alumni klub, v katerega se lahko vkljucijo diplomantke in diplomanti študijskega programa druge stopnje Pedagogika. Ker je vkljucitev v Alumni klub in posredovanje podatkov o zaposlitvi prostovoljno, zbrani podatki niso popolni in ne omogocajo posplošitev.

Druge obveznosti

Predmetnika enopredmetne in dvopredmetne pedagoške smeri Pedagogika se kljub nekaterim podobnostim razlikujeta. Nekatere ucne enote so obvezne oz. izbirne na obeh študijskih smereh, nekaj ucnih enot je na enopredmetni pedagoški študijski smeri Pedagogika obveznih, na dvopredmetni pedagoški študijski smeri Pedagogika pa so te ucne enote izbirne (npr. Odrasli in ucenje, Pedagoško svetovanje, Šolski management in izobraževalna politika in Vzgojni pristopi in strategije idr.). Nekatere ucne enote se izvajajo le na enopredmetni pedagoški študijski smeri Pedagogika (npr. Filozofija znanosti, Pedagogika marginaliziranih skupin in Vzgoja in izobraževanje za zdravje pri otrocih in mladostnikih), nekatere ucne enote pa se izvajajo le na dvopredmetni pedagoški študijski smeri Pedagogika (npr. izbirni pedagoški predmeti). Študenti enopredmetne pedagoške študijske smeri Pedagogika pridobijo bolj poglobljene vsebine s podrocja pedagogike in sorodnih ved, ta manko pa študenti dvopredmetne pedagoške študijske smeri Pedagogika nadomestijo z znanji s podrocij, ki se navezujejo z njihovim drugim izbranim študijskim programov. Kljub navedenim razlikam je logika vertikalne in horizontalne povezanosti na obeh študijskih smereh podobna. Vsebine obeh smeri študijskega programa druge stopnje Pedagogika so tesno povezane z vsebinami univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa Pedagogika. Magistrski program predstavlja poglabljanje, nadgrajevanje in usmerjanje prvostopenjskih obce pedagoških in didakticnih študijskih predmetov (npr. Uvod v pedagogiko, Obca pedagogika, Metodologija pedagoškega raziskovanja, Osnove didaktike, Zgodovina pedagogika itd.) v pomembni podrocji pedagogike - svetovanje in vodenje ter ucenje in poucevanje. Program je zasnovan tako, da so posamezni predmeti oziroma skupine predmetov medsebojno vertikalno povezani. Vsi predmeti prvega semestra so temeljni predmeti programa, ki vkljucujejo poglobljene vsebine iz pedagoških disciplin in metodologije (Teorija vzgoje, Didakticna teorija in praksa, Pedagoška psihologija in Kvantitativno in kvalitativno raziskovanje v pedagogiki). Študenti z izbirnimi predmeti v drugem semestru temeljna znanja nadgrajujejo s specialnimi in aplikativnimi pedagoškimi disciplinami, hkrati pa v okviru predmeta Prakticno usposabljanje s podrocja svetovanja in vodenja v izobraževanju pridobijo strokovne prakticne izkušnje. Poglabljanje posameznih parcialnih poklicnih strokovnih vsebin se v okviru izbirnih predmetov nadaljuje v tretjem semestru, kjer študenti dobijo pregled nad najpomembnejšimi specialnimi in aplikativnimi pedagoškimi disciplinami. Predmet Prakticno usposabljanje s podrocja ucenja in poucevanja povezuje pridobljena teoreticna spoznanja s pedagoško prakso, študentom omogoca pridobivanje prakticnih izkušenj in jih uvaja v prakticno delo. Tako strukturiran predmetnik predstavlja teoreticno in prakticno osnovo za predmet Magistrski seminar in pripravo magistrskega dela z zagovorom, ki predstavlja zadnje dejanje študija. Horizontralna povezanost ucnih vsebin enopredmetne in dvopredmetne pedagoške študijske smeri Pedagogika se kaže tako, da so predmeti posameznega semestra oziroma letnika medsebojno smiselno vsebinsko povezani oziroma se uspešno dopolnjujejo. V prvem letniku so temeljni predmeti, ki vkljucujejo osnove pedagoških disciplin in metodologije (Teorija vzgoje, Didakticna teorija in praksa, Pedagoška psihologija in Kvantitativno in kvalitativno raziskovanje v pedagogiki) vsebinsko medsebojno prepleteni, dobro pa se dopolnjujejo tudi z vsebinami izbirnih predmetov. Izbirni predmeti znanstveno disciplinarno širijo in poglabljajo vsebine obveznih predmetov, hkrati študentom nudijo možnost poglobitve nekaterih parcialnih poklicno strokovnih vsebin ter tako pomembno prispevajo k oblikovanju celostnega lika pedagoga. Tako obvezni kot tudi izbirni predmeti prvega letnika predstavljajo dobro teoreticno podlago predmetu Prakticno usposabljanje s podrocja svetovanja in vodenja v izobraževanju, ki študentom omogoca preplet teoreticnih spoznanj s pedagoško prakso. Tudi izbirni predmeti drugega letnika se vsebinsko dobro dopolnjujejo. Predmet Prakticno usposabljanje s podrocja ucenja in poucevanja predstavlja pomembno sticišce zadnjega semestra, saj se povezuje z vsemi temeljnimi pedagoškimi in metodološkimi predmeti ter izbirnimi predmeti obeh letnikov. Tako povezuje pedagoško teorijo in prakso, hkrati pa usmerja študente v prakticno delo.

Načini ocenjevanja

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v zbirniku študijskih programov na UM, ki je namenjen kandidatom za vpis (prikazuje se akreditacija za generacijo študentov, ki se bo vpisala v prihodnjem letu) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (Študijski programi | Filozofska fakulteta UM). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu ob potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki). Sezname rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Temeljni cilji študijskega programa

- izobraževanje strokovnjakov, ki bodo z dokoncanjem študijskega programa druge stopnje Pedagogika pridobili znanja, spretnosti in sposobnosti za reševanje zahtevnejših problemov in nalog s podrocja vzgoje in izobraževanja v šolskem in izven šolskem okolju; - izobraževanje strokovnjakov, ki bodo usposobljeni za prevzemanje najodgovornejših vodstvenih položajev na podrocju vzgoje in izobraževanja in v drugih družbenih dejavnostih; - izobraževanje strokovnjakov, ki bodo usposobljeni za prepoznavanje in analizo aktualnih procesov in razmer v vzgoji in izobraževanju, kriticno soocenje s temi procesi in ustvarjalno ter družbeno odgovorno sooblikovanje sistemskih in drugih dokumentov s podrocja vzgoje in izobraževanja; - izobraževanje strokovnjakov, ki bodo sposobni na podlagi zahtevnejšega raziskovalnega aparata sooblikovati in razvijati pedagoško znanost ter reševati pedagoške probleme v šolskem, izven šolskem in širšem družbenem okolju.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

- usposobljenost za uporabo teoreticnih in drugih znanj v kompleksnih, nepredvidljivih in raznovrstnih okolišcinah; - usposobljenost za povezovanje teorije in prakse; - usposobljenost za evalviranje lastne prakse in snovanje novih teoretskih konceptov; - usposobljenost za nacrtovanje in izvajanje raziskovalnega dela ob sposobnosti iskanja in ustvarjanja novih virov znanja; - strokovna kriticnost, odgovornost in iniciativnost; - usposobljenost za vodenje organizacij s podrocja vzgoje in izobraževanja; - sposobnost sodelovanja z delovnim in družbenim okoljem ter organiziranja timskega dela; - sposobnost nacrtovanja in vzdrževanja vseživljenjskega ucenja; - sposobnost eticne refleksije ter vzpostavljanja standardov profesionalne etike.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Kot skupni prerez predmetno specificnih kompetenc, ki jih študent pridobi pri obveznih predmetih na dvopredmetni študijski smeri Pedagogika, je mogoce izlušciti naslednje: - poglobljeno poznavanje in razumevanje položaja pedagogike kot znanstvene discipline ter njenih temeljnih konceptov; - sposobnost prepoznavanja osebnostnih razsežnosti, ki so potrebne za ucinkovito vzgojno delo ter razumevanje njihove vpetosti v teoretske interpretacijske okvirje; - razumevanje in spoštovanje profesionalnih in eticnih razsežnosti pedagoškega delovanja; - sposobnost samostojnega nacrtovanja in izvajanja raziskovalnih postopkov in vodenja raziskovalnih projektov; - poglobljeno poznavanje didakticnih, pedagoških in pedagoško psiholoških teoretskih konceptov ter sposobnost njihove aplikacije v praksi; - sposobnost izvedbe didakticne analize pouka, izdelave didakticnega koncepta in predlogov za didakticno izboljšanje in prenovo izobraževalnega procesa; - sposobnost ucinkovitega pedagoškega komuniciranja s posamezniki in skupinami ter reševanja konfliktov; - poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na razredno interakcijo in klimo, strategij za njuno izboljšanje ter sposobnost njihove aplikacije v praksi; - sposobnost uporabe pedagoških teorij pri razreševanju konkretnih delovnih problemov; - usvojitev prakticnih znanj in izkušenj na razlicnih delovnih podrocjih in situacijah v delovnem okolju in sposobnost neposredne uporabe teh pri razlicnih šolskih dejavnostih; Podrobne specificne kompetence so navedene v ucnih nacrtih za posamezne predmete. Pridobitev dodatnih kompetenc je odvisna od študentove izbire izbirnih predmetov.

Pogoji za vpis v program

Na študijski program 2. stopnje Pedagogika – smer: Pedagogika (dvopredmetna pedagoška smer) se lahko vpiše, kdor je zakljucil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih podrocij: izobraževalne znanosti (0111), izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok (0112), izobraževanje uciteljev brez predmetne specializacije (0113), izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo (0114). 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih podrocij: umetnost (021), humanistika (022), jeziki (023), družbene vede in vedenjske znanosti (031), socialno delo in svetovanje (0923), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 23 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Metodologija pedagoškega raziskovanja (7 ECTS), Uvod v pedagogiko (4 ECTS), Zgodovina pedagogike (6 ECTS), Osnove didaktike (6 ECTS). 3. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih podrocij: poslovne in upravne vede (041), pravo (042), naravoslovje, matematika in statistika (05), informacijske in komunikacijske tehnologije (061), tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (07), kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (08), zdravstvo in socialna varnost (09), transport, varnost, gostinstvo in turizem, 81 osebne storitve (10), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 35 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Metodologija pedagoškega raziskovanja (7 ECTS), Uvod v pedagogiko (4 ECTS), Zgodovina pedagogike (6 ECTS), Osnove didaktike (6 ECTS), Razvojna psihologija (6 ECTS), Specialna pedagogika (6 ECTS). 4. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: izobraževalne znanosti (0111), izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok (0112), izobraževanje uciteljev brez predmetne specializacije (0113), izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo (0114). 5. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: umetnost (021), humanistika (022), jeziki (023), družbene vede in vedenjske znanosti (031), socialno delo in svetovanje (0923), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 23 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Metodologija pedagoškega raziskovanja (7 ECTS), Uvod v pedagogiko (4 ECTS), Zgodovina pedagogike (6 ECTS), Osnove didaktike (6 ECTS). 6. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: poslovne in upravne vede (041), pravo (042), naravoslovje, matematika in statistika (05), informacijske in komunikacijske tehnologije (061), tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (07), kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (08), zdravstvo in socialna varnost (09), transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (10), ce je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 35 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Metodologija pedagoškega raziskovanja (7 ECTS), Uvod v pedagogiko (4 ECTS), Zgodovina pedagogike (6 ECTS), Osnove didaktike (6 ECTS), Razvojna psihologija (6 ECTS), Specialna pedagogika (6 ECTS). 7. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: izobraževalne znanosti (0111). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa praviloma prizna 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 8. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok (0112), izobraževanje učiteljev brez predmetne specializacije (0113), izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo (0114), umetnost in humanistika (02), družbene vede in vedenjske znanosti (031), socialno delo in svetovanje (0923), poslovne in upravne vede (041), pravo (042), naravoslovje, matematika in statistika (05), informacijske in komunikacijske tehnologije (061), tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (07), kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (08), zdravstvo in socialna varnost (09), transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (10). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa praviloma prizna 10–20 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 9. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih podrocij: izobraževalne znanosti (0111). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa praviloma prizna 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, ce s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehode med študijskimi programi, dolocene z akreditiranim študijskim programom. 10. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih podrocij: izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok (0112), izobraževanje uciteljev brez predmetne specializacije (0113), izobraževanje uciteljev s predmetno specializacijo (0114), umetnost (021), humanistika (022), jeziki (023), družbene vede in vedenjske znanosti (031), socialno delo in svetovanje (0923), poslovne in upravne vede (041), pravo (042), naravoslovje, matematika in statistika (05), informacijske in komunikacijske tehnologije (061), tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (07), kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (08), zdravstvo in socialna varnost (09), transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve (10). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 10–20 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovicki dvopredmetnega študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Pedagogika se upošteva: Uspeh pri predhodnem študiju: Povprecna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (ce ga je predhodni študij predvideval) oziroma Povprecna ocena: 100 % (ce predhodni študij diplomskega dela ni predvideval)

Merila za prehode med študijskimi programi

Študent mora za napredovanje v 2. letnik na študijskem programu Pedagogika – smer: Pedagogika (enopredmetna pedagoška smer) zbrati najmanj 48 ECTS. Študent mora za napredovanje v 2. letnik na študijskem programu Pedagogika – smer: Pedagogika (dvopredmetna pedagoška smer) zbrati 27 ECTS in število ECTS, ki jih predvideva druga polovicka študija.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) se urejajo postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Postopki za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti se uporabljajo za kandidate, ki se vpisujejo na UM, in za že vpisane študente, ki želijo, da se jim znanja upoštevajo kot del opravljene študijske obveznosti v obstoječem programu.

Pogoji za dokončanje študija

Študent zaključi študij na študijskem programu Pedagogika, smer Pedagogika - dvopredmetna pedagoška smer, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti na obeh študijih in tako skupno zbere najmanj 120 ECTS (60 ECTS na eni in 60 ECTS na drugi polovički študija).