Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h člena in sedmega odstavka 51. p člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odločba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. členom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 25. seji 21. 4. 2011 podelil akreditacijo študijskemu programu druge stopnje Psihologija Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.

Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 57 ECTS. Kandidat, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti, lahko s pisno vlogo zaprosi Komisijo za študijske zadeve za vpis v višji letnik, če je zbral več kot polovico ECTS obveznosti tekočega letnika in predloži opravičljive razloge, opredeljene s Statutom Univerze v Mariboru. Študent mora izpolnjevati zapisane pogoje na obeh delih dvopredmetnega študijskega programa. Ponovni vpis odobri Komisija za študijske zadeve Filozofske fakultete Univerze v Mariboru na podlagi študentove prošnje, v kateri mora ta dokazati obstoj utemeljenih razlogov. Ponavljanje letnika, izjemno napredovanje, podaljševanje statusa in vzporedni študij določa Statut Univerze v Mariboru.

Enopredmetni nepedagoški študijski program druge stopnje Psihologija ne vsebuje posameznih delov.

Glede na izobraževalne vsebine, posledično znanje, veščine in kompetence, študijski program omogoča študentom/kam tudi nadaljevanje študija na doktorskih ali specialističnih programih psihologije ali drugih družboslovnih programih.

Študijski program druge stopnje Psihologija je usklajen z evropskimi smernicami v izobraževanju in usposabljanju psihologov (projekt EuroPsy) in predstavlja drugo stopnjo v izobraževanju in usposabljanju psihologov. Glede na izobraževalne vsebine, posledično znanje, veščine in kompetence, omogoča študentom/kam zaposlitev v širokem spektru strokovnih dejavnosti, tako v javnem kot privatnem sektorju, v raziskovalni dejavnosti in tudi nadaljevanje študija na doktorskih ali specialističnih programih psihologije ali drugih družboslovnih programih. Gre za delovna mesta, kjer se zahtevajo vedenja, znanja in veščine s področja psihologije in družboslovja, določena medicinska znanja, komunikacijske veščine, analitične sposobnosti. Področja lahko združimo v naslednje kategorije: - Zdravstvene ustanove. - Izobraževalne ustanove. - Vzgojno-varstvene ustanove. - Socialno-varstvene ustanove. - Psihološke svetovalnice. - Družinske svetovalnice. - Vojska, policija in civilna zaščita. - Kazenske ustanove in pravosodje. - Športne ustanove. - Humanitarne organizacije. - Družboslovno in tržno raziskovanje. - Delo v politiki in administraciji. - Upravljanje in soupravljanje organizacij. - Delo na širšem področju marketinga. - Projektno delo (organiziranje in vodenje). - Delo v raziskovalnih institucijah in kulturnih institucijah (profitne, neprofitne). - Agencije za delo s kadri (human resource management). - Založništvo in mediji.

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje v skladu s 100. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07-UPB5, 36/08, 58/09, 64/09-popr., 65/09-popr., 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 2/15 – Odl. US: U-I-269/12-24, 47/15, 46/16, 49/16-popr. In 25/17-ZVaj) in na podlagi predloga Zavoda RS za šolstvo (št. dok.: 0130-2/2019-10, datum: 4. 6. 2019) ugotovi, da magistrski študijski program druge stopnje Psihologija na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru od študijskega leta 2018/19 vključuje ustrezna pedagoško andragoška znanja za opravljanje vzgojno izobraževalnega dela strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja.

Študijski program druge stopnje Psihologija temelji na poglobitvi temeljnih in predvsem aplikativnih psiholoških disciplin ter nepsiholoških vsebin, ki so relevantne za delo psihologa. Poglavitna psihološka aplikativna področja so klinična psihologija in zdravstvena psihologija, psihologija v izobraževanju in psihologija v organizacijah. Vsa omenjena področja so zastopana v drugostopenjskem programu, pri čemer je najbolj zastopano področje klinične psihologije, svetovanja in psihoterapije. Glede na evropske smernice EupoPSy je druga stopnja nadgradnja prve stopnje študija psihologije, zato je predpostavljeno, da bo študent ob vpisu posedoval znatna znanja s področja psihologije. V drugostopenjskem programu Psihologija je upoštevana tako vertikalna povezanost (vsebine predmetov se nadgrajujejo) kot tudi horizontalna povezanost (vsebine predmetov se dopolnjujejo). V posameznem semestru potekajo predmeti, ki se dopolnjujejo, znanje iz predmetov posameznega semestra pa je podlaga za uspešno delo pri predmetih v semestrih, ki sledijo. V prvem semestru študenti/ke poslušajo predmete, ki poglobijo temeljna in aplikativna področja psihologije (predmeti vseživljenjski razvoj in staranje, osnove psihodiagnostike, psihološko svetovanje v izobraževanju, osnove nevropsihologije, psihologija v organizacijah – izbrane vsebine) in znanje iz metodologije (kompleksne statistične metode). Medsebojno so izrazito horizontalno povezani predmeti osnove psihodiagnostike in psihološko svetovanje v izobraževanju, osnove psihodiagnostike in osnove nevropsihologije, metodološki predmet kompleksne statistične metode pa dopolnjuje vse predmete. V drugem semestru študenti/ke nadalje poglobijo socialno psihologijo v uporabo (aplikativna socialna psihologija), razširijo znanja iz relevantnih nepsiholoških vsebin (družina in izobraževanje v sodobni družbi, poklicna etika), ter nadgradijo vsebine prvega semestra pri predmetih osnove svetovanja in psihoterapije, klinična nevropsihologija, psihologija dela, psihoterapevtski pristop: psihoanaliza in analitične psihoterapije. Vertikalno so povezani s prvim semestrom predmeti osnove svetovanja in psihoterapije (s predmetom osnove psihodiagnostike, deloma tudi s psihološkim svetovanjem v izobraževanju), klinična nevropsihologija (s predmetom osnove nevropsihologije), psihologija dela (s predmetom psihologija v organizacijah – izbrane vsebine), psihoterapevtski pristop: psihoanaliza in analitične psihoterapije (s predmetom osnove psihodiagnostike). Horizontalno sta izrazito povezana predmeta osnove svetovanja in psihoterapija in psihoterapevtski pristop: psihoanaliza in analitične psihoterapije, aplikativna socialna psihologija, družina in svetovanje v sodobni družbi ter etika pa dopolnjuje vse ostale predmete drugega semestra. V tretjem semestru so vsi obvezni predmeti (psihoterapevtski pristop: vedenjska in kognitivna terapija, psihoterapevtski pristop: humanistična in eksistencialna usmeritev) vertikalno povezani s predmeti predhodnih semestrov (še posebej s osnovami psihodiagnostike, vseživljenjskim razvojem in staranjem, osnovami svetovanja in psihoterapije, psihoterapevtskim pristopom: psihoanalizo in analitičnimi psihoterapijami, aplikativno socialno psihologijo), hkrati pa so omenjeni obvezni predmeti tudi medsebojno horizontalno povezani. Izbirni predmeti družboslovno-humanističnega sklopa razširijo znanje predhodnih vsebin. Praksa in izbirni predmeti znotraj programa v četrtem semestru predstavlja dodatno poglobitev in razširitev predhodnih vsebin. V študijski program je vključeno načrtno prizadevanje za spodbujanje osebnostnega razvoja študentk in študentov, tako da študenti/ke tekom študija spoznavajo osnove učinkovitega visokošolskega študija, timskega dela, strokovnega raziskovanja in pisanja ter iskanja strokovnih virov v bazah podatkov in virov. Dodatno vertikalno poglobitev znanj lahko študenti/ke udejanjijo tudi z izborom izbirnih predmetov z drugih študijskih programov izven matičnega oddelka (prosto izbirni predmeti). Sinteza vseh pridobljenih znanj, veščin in kompetenc predmetov predhodnih semestrov je uspešno predstavljeno magistrsko delo.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja na Univerzi v Mariboru je načelno urejen s Statutom Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG ter spremembami in dopolnitvami le tega: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx. V skladu s tem so načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja v učnih načrtih opredeljeni za vsako posamezno učno enoto posameznega študijskega programa. Vsi učni načrti so objavljeni na spletni povezavi: http://www.ff.um.si/studenti/studijski-programi/ ter v katalogu bolonjskih predmetov: https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp. Poleg tega imajo študenti dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki omogoča vpogled v aktivnosti posameznega študenta ((izpitne evidence, podroben vpogled v število pristopov k opravljanju obveznosti in v vse opravljene in neopravljene obveznosti).

Osrednji cilj drugostopenjskega študijskega programa Psihologija na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je oblikovanje izobrazbenega profila, ki daje popolne kvalifikacije in potrebne kompetence za samostojno prakso v psihološki dejavnosti, z ustreznim (poglobljenim in tudi fleksibilnim) odzivanjem na izzive sodobne družbe in bivanj v njej. Magistranti omenjenega programa oz. psihologi imajo široko možnost zaposlovanja na številnih področjih. Kot strokovni (so)delavci se namreč zaposljujejo v vseh dejavnostih sodobne družbe: predšolskih ustanovah, osnovni šoli, srednji šoli, na področju visokošolskega izobraževanja, v socialnem skrbstvu, zaposlovanju, zdravstvu, gospodarstvu, policiji, vojski, trgovanju (marketing), državnih in upravnih ustanovah (kot so gospodarska in podobna združenja in zbornice, državni zavodi za socialno skrbstvi itd.). Zasledimo jih tudi v svetu (popularne) kulture in politike. Z ureditvijo področja psihoterapevtskih dejavnosti postaja vedno bolj aktualno področje privatne psihoterapevtske prakse, tako v smislu pestrosti ponudbe različnih psihoterapevtskih pristopov kot tudi zanimanja in povpraševanja po teh storitvah. Izidi izobraževanja v smislu zgoraj omenjenih znanj in veščin študenti pridobivajo skozi različne oblike kontaktnega dela (predavanja, seminarji, seminarske vaje, laboratorijske vaje, praksa) in individualnega dela, izvajalci učnih vsebin pa izide pri študentih sprotno preverjajo in ocenjujejo skozi različne načine, in sicer: aktivno individualno in skupinsko delo na predavanjih in vajah (razprave, naloge, manjši projekti, kvizi, študijski primeri in predstavitve, poročila o opravljenih nalogah idr.); individualni/skupinski seminarski projekti; projekti; kolokviji, testi; portfolio; študija primera; pisni izpit; ustni izpit; izdelava in predstavitev diplomske seminarske naloge.

Splošne kompetence, ki jih študenti drugostopenjskega programa Psihologija pridobijo, so: · splošna in študijsko specifična znanstvena in strokovna razgledanost; · sposobnost samostojne akumulacije in uporabe znanja ter sredstev in virov znanja; · sposobnost kritične interpretacije znanstvene in strokovne literature ter drugih informacijskih virov; · sposobnost opazovanja, analiziranja, sintetiziranja in kritičnega ocenjevanja rešitev in posledic; · znanje in uporaba metod znanstvenega raziskovanja in reševanja problemov; · razvita samokritičnost, pripravljenost za nadaljnje izpopolnjevanje in sposobnost nadziranja lastnega profesionalnega razvoja; · razvita sposobnost za individualno in timsko delo; · uporaba sodobne informacijske tehnologije pri organizaciji dela in reševanju delovnih problemov; · razvita sposobnost izražanja, zastopanja in argumentiranja svoje pozicije v dialogu, s poudarkom na progresivnem reševanju konfliktov; · sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod; · sposobnost ustreznega pisnega izražanja (članki, razprave) in ustnega izražanja (predavanja, predstavitve); · samostojno načrtovanje in organiziranje delovnih nalog na različnih delovnih področjih; · zmožnost vodenja projektov, oblikovanja in upravljanja strokovne prakse; · spremljanje in zagotavljanje kvalitete svojega dela; · osebna integriteta in sposobnost delovanja z zavezo profesionalni etiki. Kandidat bo razvil razumevanje in sposobnost uporabe znanja do točke, da bo izkazoval profesionalen in etično korekten pristop pri reševanju strokovnih problemov, da bo zmožen oblikovati in argumentirano zagovarjati svoje predloge in stališča pri reševanju strokovnih problemov znotraj strokovnega področja in da bo odprt za drugačne argumentacije in nove predloge. Hkrati bo razvil primerne veščine učenja, ki so potrebne za učinkovito vseživljenjsko izpopolnjevanje ter sočasno osnova za nadaljnje delovanje z visoko stopnjo samostojnosti.

Splošne kompetence, ki jih študenti drugostopenjskega programa Psihologija pridobijo, so: · splošna in študijsko specifična znanstvena in strokovna razgledanost; · sposobnost samostojne akumulacije in uporabe znanja ter sredstev in virov znanja; · sposobnost kritične interpretacije znanstvene in strokovne literature ter drugih informacijskih virov; · sposobnost opazovanja, analiziranja, sintetiziranja in kritičnega ocenjevanja rešitev in posledic; · znanje in uporaba metod znanstvenega raziskovanja in reševanja problemov; · razvita samokritičnost, pripravljenost za nadaljnje izpopolnjevanje in sposobnost nadziranja lastnega profesionalnega razvoja; · razvita sposobnost za individualno in timsko delo; · uporaba sodobne informacijske tehnologije pri organizaciji dela in reševanju delovnih problemov; · razvita sposobnost izražanja, zastopanja in argumentiranja svoje pozicije v dialogu, s poudarkom na progresivnem reševanju konfliktov; · sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod; · sposobnost ustreznega pisnega izražanja (članki, razprave) in ustnega izražanja (predavanja, predstavitve); · samostojno načrtovanje in organiziranje delovnih nalog na različnih delovnih področjih; · zmožnost vodenja projektov, oblikovanja in upravljanja strokovne prakse; · spremljanje in zagotavljanje kvalitete svojega dela; · osebna integriteta in sposobnost delovanja z zavezo profesionalni etiki. Kandidat bo razvil razumevanje in sposobnost uporabe znanja do točke, da bo izkazoval profesionalen in etično korekten pristop pri reševanju strokovnih problemov, da bo zmožen oblikovati in argumentirano zagovarjati svoje predloge in stališča pri reševanju strokovnih problemov znotraj strokovnega področja in da bo odprt za drugačne argumentacije in nove predloge. Hkrati bo razvil primerne veščine učenja, ki so potrebne za učinkovito vseživljenjsko izpopolnjevanje ter sočasno osnova za nadaljnje delovanje z visoko stopnjo samostojnosti.

V študijski program 2. stopnje Psihologija se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: psihologija (0313). 2. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: psihologija (0313). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program druge stopnje Psihologija se upošteva uspeh pri predhodnem študiju, tj. povprečna ocena študija (brez diplomskega dela): 100 %.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru lahko kandidatom prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom. Študentom se v procesu izobraževanja na drugi stopnji študijskega programa Psihologija lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 15 ECTS, ki lahko nadomestijo primerljive obveznosti po predvidenem študijskem programu Psihologija. Študentom se v procesu izobraževanja na drugi stopnji študijskega prigrama Psihologija prizna izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objave, izumi, patenti in druga avtorska dela). Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 10 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih predmetih študijskega programa. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu druge stopnje Psihologije. Vloge za priznanje znanj in spretnosti, to so raziskovalne naloge, znanstveni in strokovni članki v priznanih strokovnih revijah, patenti, izumi, inovacije in strokovni elaborati, pridobljenih pred vpisom v program, bo Filozofska fakulteta obravnavala v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve fakultete. Komisija za mnenje zaprosi Oddelek za psihologijo in nato izda sklep, ki je v skladu s predlogom Oddelka za psihologijo.

Za dokončanje drugostopenjskega študija Psihologija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 120 ECTS. V tem obsegu obveznosti je predvideno tudi, da študent uspešno opravi prakso in napiše magistrsko delo ter ga uspešno zagovarja.