SLO | EN
PRD-v18

3

Doktorski študij

3 (tretja)

10 (10)

0000164

8/2

2024/25

24 ECTS 240 ECTS

dr.
doktor znanosti
doktorica znanosti

Ph.D.
Doctor of Philosophy

03 – Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost

0313 – Psihologija

5 – Družbene vede

izr. prof. dr. SARA TEMENT

Besedilo o sprejetju

Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo je na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu ZviS-G (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – Odl. US: U-I-370/06-20 in 64/2008, v nadaljnjem besedilu: Zakon o visokem šolstvu), 2. člena Pravil o delu Senata za akreditacijo in 2. člena Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/04) na svoji 22. seji dne 25. 2. 2010 podelil akreditacijo doktorskemu študijskemu programu tretje stopnje Vedenjska in kognitivna nevroznanost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 40. redni seji z dne 29. 1. 2019 potrdil spremembo trajanja študija s 3 na 4. leta in spremembo imena študijskega programa v Psihologija.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Pogoji za napredovanje iz prvega v drugi letnik: Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti prvega letnika v obsegu 54 ECTS. V 2. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM (85., 121. in 214. čl. Statuta UM), pri čemer brez opravljenih učnih enot Znanstvenoraziskovalne metode in IRD 1 napredovanje iz 1. v 2. letnik v nobenem primeru ni mogoče. Presojo upravičenosti razlogov opravi Komisija za študijske zadeve FF UM. Pogoji za napredovanje iz drugega v tretji letnik: Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti prvega letnika v obsegu 60 ECTS in drugega letnika v obsegu 54 ECTS. V 3. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM (85., 121. in 214. čl. Statuta UM), pri čemer brez opravljene učne enote IRD 3 napredovanje iz 2. v 3. letnik v nobenem primeru ni mogoče. Presojo upravičenosti razlogov opravi Komisija za študijske zadeve FF UM. Pogoji za napredovanje iz tretjega v četrti letnik: Za napredovanje iz 3. v 4. letnik mora študent opraviti vse študijske obveznosti iz prvega in drugega letnika (120 ECTS) in obveznosti tretjega letnika v obsegu 57 ECTS. V 4. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM (85., 121. in 214. čl. Statuta UM), pri čemer brez opravljene učne enote IRD 5 napredovanje iz 2. v 3. letnik v nobenem primeru ni mogoče. Presojo upravičenosti razlogov opravi Komisija za študijske zadeve FF UM. Napredovanje pod izjemnimi pogoji in ponavljanje letnika sta opredeljeni s Statutom Univerze v Mariboru.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Program ne vsebuje delov, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

Možnosti za zaposlitev

Bolj specifično so doktorji znanosti programa Psihologija so široko razgledani razumniki s poglobljenimi teoretičnimi in metodološkimi znanji konkurenčni na več področjih zaposlovanja, med drugim tudi v gospodarstvu, predvsem v raziskovalnih podjetjih, trženju in selekciji kadrov, pa tudi razvoju novih metod raziskovanja. Na podlagi podatkov prejetih s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje bi lahko diplomant študijskega programa Vedenjska in kognitivna nevroznanost opravljal poklic doktorja psihologije, visokošolskega učitelja, psihologa v zdravstvu.

Druge obveznosti

Študijski predmeti na programu Psihologija so zasnovani tako, da študentom omogočajo horizontalno povezano pridobivanje najzahtevnejših znanj in kompetenc. Znanstvenoraziskovalno delo predstavlja temelj raziskovanja na področju psihologije, ostali izbirni predmeti pa omogočajo podlago za usmerjeno raziskovanje. Psihološki predmeti so vezani na specifična raziskovalna področja 1) Delo, stres in zdravje, 2) Kognicija, osebnost in učenje, 3) Socialni procesi, skupnost in mediji in so povezani s predmeti s področja medicine in računalništva ter tako zagotavljajo široko psihološko razgledanost z dopolnitvijo znanja in uporabo metodologije z drugih področij.

Načini ocenjevanja

Način preverjanja in ocenjevanja znanja na Univerzi v Mariboru je načelno urejen s Statutom Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx. V skladu s tem so načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja v učnih načrtih opredeljeni za vsako posamezno učno enoto posameznega študijskega programa. Vsi učni načrti so objavljeni na spletni povezavi: http://www.ff.um.si/studenti/studijski-programi/. Poleg tega imajo študenti dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki omogoča vpogled v aktivnosti posameznega študenta. Z namenom, doseganja dobrih študijskih rezultatov se študijski napredek študentov programa Psihologija spremlja individualno, in sicer (1) z intenzivno komunikacijo in svetovanjem, ki ga izvajajo nosilci posameznih predmetov, (2) z intenzivno komunikacijo in svetovanjem, ki ga izvaja tutor posameznega študenta (ta se vsakemu študentu določi ob vpisu v doktorski študij), (3) z intenzivno komunikacijo in svetovanjem, ki ga izvaja predvideni mentor doktorskega dela in se izvaja v okvirih individualnega raziskovalnega dela.

Temeljni cilji študijskega programa

Poglavitni cilj doktorskega študijskega programa Psihologija je izobraziti in usposobiti vrhunske strokovnjake-raziskovalce na področju psihologije in kognitivne znanosti z interdisciplinarnim pogledom na človekovo vedenje. Dodatni cilji so sledeči: • poglobiti in nadgraditi znanja in spretnosti, ki so jih študenti pridobili na predhodnih stopnjah izobraževanja; • krepiti kompetence in veščine znanstvenega raziskovanja (npr. ustno in pisno predstavljanje znanstvenih izsledkov, etika v raziskovalnem procesu) • krepiti specifična metodološka znanja na področju psihologije, medicine in računalništva • pridobiti celovit pogled na lasten znanstvenoraziskovalni problem z upoštevanjem več različnih področij in perspektiv Navedeni cilji so v skladu z ožjimi vsebinskimi cilji posameznih učnih načrtov in so izhodišče za preverjanje in merjenje učnih rezultatov študentov. Oblike in načini preverjanja so opredeljeni posameznih v učnih načrtih; pri tem se smiselno upoštevajo določila ustreznih pravnih aktov Filozofske fakultete UM in Univerze v Mariboru.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom, so naslednje: • poznavanje, analiza in ovrednotenje spoznanj na področju psihologije in kognitivne znanosti, • samostojno in originalno reševanje temeljnih raziskovalnih problemov na področju psihologije in kognitivne znanosti, • visoko razvita sposobnost opazovanja ter sintetiziranja znanja, • visoko razvita sposobnost lastne iniciative pri akumulaciji znanja sredstev; • visoko razvita sposobnost samokritičnosti in spoznavanje pomena vseživljenjskega učenja; • visoko razvita sposobnost kritične ocene raznovrstnih informacijskih virov; • sposobnost efektivnega raziskovalnega dela na visoki ravni zahtevnosti, tako kvantitativnega kot tudi kvalitativnega; • visoka raven usposobljenosti za uporabo in delo v informacijski tehnologiji; • visoko razvita sposobnost izražanja lastnega mnenja umeščenega v širša družboslovna intelektualna dognanja; • razvita sposobnost reševanja konfliktov skozi analizo družbenih kontekstov; • sposobnost aplikacije družboslovnega znanja na realnih strokovnih problemih; • visoka stopnja zavezanosti profesionalni etiki, • razviti sposobnost efektivnega ustnega komuniciranja eksperimentalno pridobljenih spoznanj strokovni javnosti, • razviti sposobnost pisanja znanstvenih prispevkov v revijah zajetih v JCR.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Skladno s raziskovalnimi prioritetami Oddelka za psihologijo in nosilcev predmetov na Oddelku za psihologijo bo študent v okviru posameznih raziskovalnih prioritet pridobil naslednje predmetno-specifične kompetence: 1) Delo, stres in zdravje - uporaba testov in psihoških priporočkov za ocenjevanje stresa, delovnih pogojev in (telesnega in duševnega) zdravja - razumevanje psihometričnih značilnosti testov - razumevanje prečnih in vzdolžnih raziskovalnih načrtov - uporaba kompleksnih statističnih metod pri analizi podatkov - uporaba elektrofizioloških metod proučevanja delovanja možgan in interpretacijo tako pridobljenih podatkov, - razumevanje in uporaba metod, ki se uporabljajo v fiziologiji, - razumevanje in uporabo osnovnih transformacij in postopkov za računalniško obdelavo signalov, ki omogočajo medicinsko diagnostiko in razpoznavalne sisteme, - uporabljati računalniška razvojna okolja in namensko računalniško opremo s področja signalov, 2) Kognicija, osebnost in učenje - uporaba testov in psihoških priporočkov za oceno osebnosti, kognitivnega razvoja, izvršilnih funkcij, učnih izidov in učnega uspeha, inteligentnosti, emocionalnih in motivacijskih stanj - razumevanje psihometričnih značilnosti testov - uporaba kompleksnih statističnih metod pri analizi podatkov - razumevanje prečnih in vzdolžnih ter eksperimentalnih načrtov - razumevanje načrtovanja kognitivnih treningov in intervencij - zmožnost izdelave eksperimentalnega načrta za ugotavljanje odnosa med psihološkimi –kognitivnimi funkcijami in možgansko aktivnostjo, posameznimi pokazatelji te aktivnosti (npr. ERP, ERD, ApEn, v različnih frekvenčnih območjih EEG signala), - razumevanje odnosa med vedenjem in delovanjem ter aktivnostjo možgan, - izdelavo matematičnih in računalniških modelov simuliranja delovanja nevronskih mrež, - uporabo matematičnih in statističnih metod za analizo in primerjavo eksperimentalno dobljenih elektrofizioloških podatkov. 3) Socialni procesi, skupnost in mediji - uporaba testov in psihoških priporočkov za oceno intenzitete uporabe socialnih omrežij, emocionalnih in motivacijskih stanj in drugih dejavnikov, ki določajo posameznikovo vedenje v nekem socialnem kontekstu - razumevanje psihometričnih značilnosti testov - uporaba kompleksnih statističnih metod pri analizi podatkov - razumevanje prečnih in vzdolžnih ter eksperimentalnih načrtov - razumevanje interakcije med človekom in stroji, - poznavanje orodjij in metod za uspešno obdelovanje velikih podatkov, - izdelavo matematičnih in računalniških modelov.

Pogoji za vpis v program

V doktorski študijski program Psihologija se lahko vpiše, kdor je uspešno končal: - bolonjski študijski program druge stopnje; - štiriletni univerzitetni dodiplomski študijski program sprejet pred 11.6.2004; - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, če so končali tudi študijski program za pridobitev specializacije. Tem študentom se pred vpisom v študijski program določijo obveznosti v obsegu 40 ECTS iz študijskega programa 1. stopnje psihologije (znanja morajo pridobiti iz področij psihologije, medicine in računalništva in sicer morajo opraviti izpite: Zaznavni procesi (5 ECTS), Višji spoznavni procesi (6 ECTS), Motivacija in emocije (4 ECTS), Psihometrija (7 ECTS), Fiziologija (6 ECTS), Statistika za psihologe (9 ECTS), Računalništvo za psihologe (3 ECTS)); - študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ovrednoten s 300 ECTS.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Če bo vpis omejen, bo izbira temeljila na naslednjih kriterijih: - povprečna ocena na predhodnem študiju (30 %) - uspeh pri izbirnem izpitu (70 %) – Deskriptivna in inferenčna statistika ter multivariatne analize

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Študentu se lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom in v različnih oblikah formalnega ali neformalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih sta razvidna vsebina in obseg vloženega dela na način, ki omogoča ovrednotenje po ECTS. Kandidatu se lahko priznajo naslednje obveznosti: a) Neformalno pridobljena znanja: objavljeni izvirni znanstveni članki (1.01) in pregledni znanstveni članki (1.02) s področja doktoriranja ali s področja posameznih izbirnih predmetov, objavljeni pred vpisom na program v reviji, ki jih zajema baza JCR. b) Formalno pridobljena znanja: znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta. Po vsebini in zahtevnosti morajo priznana znanja in spretnosti v celoti ali deloma ustrezati splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom Psihologija. Prim. Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Marib oru/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti,%20pridobljenih%20 pred%20vpisom.pdf.

Pogoji za dokončanje študija

Študent opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti, ima objavljen ali sprejet v objavo en znanstveni članek v reviji s faktorjem vpliva , napiše in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo in tako zbere 240 ECTS kreditnih točk.