SLO | EN
PRD-v18

3

Doktorski študij

3 (tretja)

10 (10)

0000168

8/2

2023/24

24 ECTS 240 ECTS

dr.
doktor znanosti
doktorica znanosti

Ph.D.
Doctor of Philosophy

02 – Umetnost in humanistika

0222 – Zgodovina in arheologija

6 – Humanistične vede

red. prof. dr. DARKO FRIŠ

Besedilo o sprejetju

Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo je na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu ZviS-G (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – Odl. US: U-I-370/06-20 in 64/2008, v nadaljnjem besedilu: Zakon o visokem šolstvu), 2. člena Pravil o delu Senata za akreditacijo in 2. člena Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/04) na svoji 17. seji dne 22. 4. 2009 podelil akreditacijo doktorskemu študijskemu programu tretje stopnje Zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 40. redni seji z dne 29. 1. 2019 potrdil spremembo trajanja študija s 3 na 4. leta.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Pogoji za napredovanje iz prvega v drugi letnik študijskega področja: Skupno mora študent za napredovanje v drugi letnik opraviti obveznosti prvega letnika v obsegu 42 ECTS. Pogoji za napredovanje iz drugega v tretji letnik študijskega področja:: Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti predpisane obveznosti prvega letnika, v obsegu 60 ECTS, in obveznosti drugega letnika v obsegu 54 ECTS. Pogoji za napredovanje iz tretjega v četrti letnik študijskega področja:: Za napredovanje iz tretjega v tretji letnik mora študent opraviti predpisane obveznosti drugega letnika, v obsegu 60 ECTS, in obveznosti tretjega letnika v obsegu 57 ECTS.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Študijski program Zgodovina nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Možnosti za nadaljevanje študija

Podoktorski študij.

Možnosti za zaposlitev

Delo v raziskovalnih organizacijah, vzgojno-izobraževalnih organizacijah, javnih ustanovah, industriji, na področju strokovnega svetovanja, v državni upravi in politiki.

Načini ocenjevanja

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM (https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Statut%20Univerze%20v%20Mariboru%20(NPB%202).pdf) TER Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM (https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf), ki sta javno objavljena. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov (https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp) ter na spletnih straneh Filozofske fakultete (http://ff.um.si/studenti/studijski-programi/). V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu on potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto (http://ff.um.si/studenti/urniki/). Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Temeljni cilji študijskega programa

Z naraščanjem števila in virov informacij se smoter poučevanja od kopičenja informacij, ki kmalu zastarijo, vse bolj preveša k usposabljanju za njihovo smiselno ureditev in kritično ovrednotenje. Cilj doktorskega študijskega programa tretje stopnje Zgodovina je izobraziti vrhunske strokovnjake na področju zgodovinopisja, s hkratnim širokim humanističnim znanjem, ki daje podlago za razumevanje najtežjih zgodovinskih problemov oziroma teoretskih in metodoloških konceptov. S tem želimo usposobiti strokovnjake za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev na področju zgodovinopisja, Doktorandi študijskega programa bodo sposobni reševanja najzahtevnejših vprašanh s področja zgodovine, publiciranja rezultatov znanstvenih raziskav, temelječih na virih v obliki znanstvenih člankov, ter monografij, za vodenje znanstvenoraziskovalnih projektov ter za izdelavo znanstvenoraziskobvalnega dela s področja zgodovine. Razen tega pa so procesi produkcije in aplikacije znanja, pri katerih specifično zgodovinsko znanje, sposobnosti in veščine niso samo zaželeni, temveč tudi nepogrešljivi, čedalje bolj raznovrstni. Na novo zasnovani študij zgodovine je tako aktualen tudi po tej plati, saj bo študentom/-kam priskrbel dobro osnovo za interdisciplinarno sodelovanje. Preverjanje tega, ali študenti omenjene cilje dosegajo, poteka preko s študijskim programom določenih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja: s pisnimi in ustnimi izpiti, s pripravo seminarskih nalog in referatov, s predstavitvami in s preverjanjem aktivnega sodelovanja pri posameznih učnih enotah.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Študenti bodo v doktorskem študijskem programu Zgodovina v okviru splošnih kompetenc pridobili in obvladali zlasti naslednje: - pridobivanje strokovnega znanja na podlagi študija obstoječih teoretičnih vzorcev; - funkcionalno uporabo znanstvenih metod; - funkcionalno uporabo specifičnih zgodovinarskih metod dela v praksi; - ustvarjalno in kritično mišljenje, povezovanje dejstev in zakonitosti v nove kombinacije vedenj; - prenos teoretičnega znanja v prakso; - sporazumevanje v stroki in med strokami; - individualno in skupinsko delo; - sposobnost uporabe raziskovalnih metod pri pripravi znanstvenoraziskovalnega dela, - avtonomnost v znanstveno-raziskovalnem delu ter sposobnost kritične presoje pri sprejemanju odločitev, - sposobnost samostojne uporabe pridobljenega teoretičnega znanja za reševanje problemov v praksi, - razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej stalne komunikacije v mednarodnem okolju, - zmožnost analiziranja primerjalnih virov. - sposobnost delovanja v projektnih skupinah, kooperativnost, - praktična uporaba znanja.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Predmetnospecifične kompetence izhajajo iz celotnega programa, ki na podlagi obveznih predmetov nudi temeljno ogrodje zgodovinskih znanj. Kompetence, ki jih razvija program Zgodovina, so naslednje: - poznavanje ter razumevanje zgodovinske stroke; - poznavanje in obvladovanje raziskovalne metodologije v zgodovinopisju; - poznavanje umeščenosti zgodovinopisja v okviru zgodovinske stroke; - oblikovanje komunikacijskih sposobnosti za uspešno javno nastopanje; - poznavanje sodobnih raziskovalnih teoretičnih in metodoloških pristopov v zgodovinopisju ter njihove aplikacije; - sposobnost primerjalnega povezovanja slovenskega zgodovinopisja s svetovnim; - sposobnost načrtovanja, izvajanja, vrednotenja in predstavljanja lastnega raziskovalnega dela z uporabo sodobnih avdiovizualnih naprav; - sposobnost odzivanja na aktualne kulturnozgodovinske izzive sodobnega časa. Predmetnospecifične kompetence zagotavljajo usposobljenost kandidata za kvalitetno strokovno in samostojno delo na področju zgodovine in motivirajo za zmožnost samostojnega vseživljenjskega učenja.

Pogoji za vpis v program

V doktorski študijski program ZGODOVINA se lahko vpiše, kdor je končal: – bolonjski študijski program druge stopnje; – štiriletni univerzitetni dodiplomski študij po nebolonjskih programih, sprejet pred 11. 6. 2004 – visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom določijo študijske obveznosti v obsegu 30 ECTS: Historiografski praktikum (10 ECTS) ne glede na izbrano študijsko smer, ter vsebine glede na področje študija: 1. področje študija STARI VEK: Rimska zgodovina in slovenski prostor v antiki (10 ECTS), Grška zgodovina (10 ECTS) - obvezno; 2. področje študija SREDNJI VEK: Zgodovina slovenskega prostora v srednjem veku (10 ECTS) - obvezno, - Evropska zgodovina srednjega veka (10 ECTS) ali Neevropska zgodovina srednjega veka (10 ECTS) – študent izbere enega od navedenih predmetov glede na problematiko, s katero se ukvarja); 3. področje študija NOVI VEK: Zgodovina slovenskega prostora v zgodnjem novem veku (10 ECTS) - obvezno, - Evropska zgodovina zgodnjega novega veka (10 ECTS) ali Neevropska zgodovina zgodnjega novega veka (10 ECTS) – študent izbere enega od navedenih predmetov glede na problematiko, s katero se ukvarja); 4. področje študija NOVEJŠA ZGODOVINA (19. stoletje): Slovenska zgodovina 19. stoletja 1790 - 1914 (10 ECTS) - obvezno, - Zgodovina Balkana 19. Stoletje 1790 - 1914 (10 ECTS), Evropska zgodovina 19. Stoletja 1789 - 1914 (10 ECTS) ali Neevropska zgodovina 19. stoletja 1776 - 1914 (10 ECTS) – študent izbere enega od navedenih predmetov glede na problematiko, s katero se ukvarja); 5. področje študija SODOBNA ZGODOVINA (20. stoletje): Slovenska zgodovina po letu 1914 (10 ECTS) - obvezno; - Zgodovina Evrope po letu 1914 (10 ECTS), Zgodovina Balkana po letu 1914 (10 ECTS) ali Neevropska zgodovina po letu 1914 (10 ECTS) – študent izbere enega od navedenih predmetov glede na problematiko, s katero se ukvarja. – študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Izbira kandidatov bo ob omejitvi vpisa temeljila na: - podlagi povprečne ocene študija (40 %), - ocene diplomske ali magistrske naloge (30 %) in - izbirni izpit (30 %). Obveznosti izbirnega izpita se lahko nadomestijo s strokovnim in znanstvenim delom v obsegu 40 % izpitnih obveznosti. Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so: - znanstvena monografija, - samostojni znanstveni sestavek v monografiji, - izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI, in revijah, ki jih naštevajo kriteriji Filozofske fakultete za izvolitve v nazive. Glavna merila za strokovno delo predstavljajo objave, kot so: - strokovna monografija, - samostojni strokovni sestavek v monografiji, - objavljeni strokovni prispevki na konferencah, - strokovni članki in/ali recenzenstvo teh člankov, - uredništvo monografije ali revije, Kadar je potrebno sprejeti oceno o znanstvenem in strokovnem delu kandidata za vpis, le-to sprejeme Komisija za študijske zadeva Senata Filozofske fakultete UM na predlog Oddelka za zgodovino. Za študij zgodovine je priporočeno znanje jezikov, ki pa se glede na izbrano študijsko smer razlikuje. Študijska smer: STARI VEK, SREDNJI VEK in NOVI VEK: Zaradi dela z viri in literaturo je priporočljivo znanje latinščine in nemščine. Študijska smer: NOVEJŠA ZGODOVINA (19. stoletje) in SODOBNA ZGODOVINA (20. stoletje): Zaradi dela z viri in literaturo je priporočljivo znanje angleščine, nemščine in srbščine ali hrvaščine.

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Velja za vpis od študijskega leta 2024/25:
Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Študentom se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih Univerze v Mariboru (https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20%C5%A1tudijskih%20programih%20UM%20%C5%A1t.%20012-2019-2.pdf) prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljenim pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, študent opravi določeni izpit v vsebinah, ki jih določi nosilec predmeta.

Pogoji za dokončanje študija

Študijski program tretje stopnje ZGODOVINA študent konča, ko opravi vse študijske obveznosti v obsegu 240 kreditnih točk – ECTS (opravi vse izpite, ki jih določa študijski program tretje stopnje ZGODOVINA in pripravi ter uspešno zagovarja doktorsko disertacijo).