SLO | EN
PRD-v18

3

Doktorski študij

3 (tretja)

10 (10)

0000169

8/2

2024/25

24 ECTS 240 ECTS

dr.
doktor znanosti
doktorica znanosti

Ph.D.
Doctor of Philosophy

03 – Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost

0314 – Sociologija in študiji kultur

5 – Družbene vede

izr. prof. dr. VESNA GODINA VUK

Besedilo o sprejetju

Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo je na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu ZviS-G (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – Odl. US: U-I-370/06-20 in 64/2008, v nadaljnjem besedilu: Zakon o visokem šolstvu), 2. člena Pravil o delu Senata za akreditacijo in 2. člena Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/04) na svoji 17. seji dne 22. 4. 2009 podelil akreditacijo doktorskemu študijskemu programu tretje stopnje Sociologija Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 40. redni seji z dne 29. 1. 2019 potrdil spremembo trajanja študija s 3 na 4. leta.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti obvezne predmete ter obveznosti letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. V 2. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM, pri čemer brez opravljene učne enote IRD I napredovanje iz 1. v 2. letnik v nobenem primeru ni mogoče. Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 1. letnika in obveznosti 2. letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. V 3. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM, pri čemer brez opravljene učne enote IRD III napredovanje iz 2. v 3. letnik v nobenem primeru ni mogoče. Za napredovanje iz 3. v 4. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 2. letnika in obveznosti iz 3. letnika v obsegu najmanj 57 ECTS. Imeti mora s strani delovnega mentorja in Oddelka za sociologijo potrjeno disertabilnost doktorske naloge. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik. Ponavljanje je možno v primerih, ki jih opredeljuje Statut Univerze v Mariboru. Študent lahko tudi hitreje napreduje, če izpolnjuje pogoje za tako napredovanje, ki so navedeni v Statutu Univerze v Mariboru. Študent se lahko izobražuje v več študijskih programih pod pogoji, ki jih podrobneje določa Statut Univerze v Mariboru.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Doktorski študijski program tretje stopnje Sociologija ne vsebuje posameznih delov.

Možnosti za zaposlitev

Doktorski študijski program Sociologija doktorandom omogoča visoko razvijanje kompetenc, ki omogočajo kakovostno delo na različnih področjih v negospodarstvu. Predvsem na področjih, ki zahtevajo učinkovito komunikacijo, analitično mišljenje in široko družboslovno znanje. Ta znanja in veščine so konkretno uporabne povsod, kjer se: (a) uporablja znanja iz metodologije znanstvenega raziskovanja pri reševanju večine postavljenih problemov; (b) uporablja veščine pri delu z računalnikom; (c) uporablja tuj jezik v strokovni komunikaciji; (d) kritično interpretira znanstveno in strokovno literaturo; (e) uporablja statistične pristope pri pripravi in izvedbi empiričnih raziskav in pri praktičnem delu; (f) uporablja veščine samostojnega učenja; (g) samostojno načrtuje in organizira delovne naloge pri različnih področjih delovanja, kot so npr. državna uprava, novinarstvo, socialno skrbstvo, izobraževanje, zdravstvo, organiziranje dela in komuniciranje v različnih sektorjih gospodarstva, predvsem na področju storitvenih dejavnosti, itd. Konkretneje, gre za poklice, kot so: Visokošolski učitelj/visokošolska učiteljica, Visokošolski sodelavec/visokošolska sodelavka, Strokovnjaki/strokovnjakinje za univerzitetno, visokošolsko izobraževanje, praktično vse poklice iz skupine 'Zakonodajalci/zakonodajalke, visoki uradniki/visoke uradnice, menedžerji/menedžerke', itd.

Druge obveznosti

Predmeti na doktorskem študijskem programu Sociologija so zasnovani tako, da se njihove vsebine medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. Na ravni obveznih predmetov je to jasno prisotno pri predmetih Raziskovalne metode v družboslovju in Sociološka konceptualizacija družbenih pojavov. Uporaba metod v sociologiji je namreč tesno povezana z izbiro teoretične perspektive pri pristopu k raziskovalnemu problemu, po drugi strani pa je za poglobljeno razumevanje sodobnih konceptualizacij družbenih pojavov nujno razumevanje njihovih metodoloških podstati. Podobno velja za izbirne predmete, katerih obseg (še posebej, če kot izbirne vsebine razumemo tudi Individualno raziskovalno delo), omogočajo študentom kreativno horizontalno povezovanje vsebin študija. Študijski predmeti na doktorskem študijskem programu Sociologija so vsi zasnovani kot poglobitve in razširitve predmetov na magistrski in dodiplomski ravni študija. Tudi njihova struktura znotraj programa kaže na vertikalno povezanost, saj imajo študenti v prvem letniku najprej dva obvezna predmeta in najbolj temeljnih socioloških področij (Raziskovalne metode v družboslovju in Sociološka konceptualizacija družbenih pojavov), na to osnovo pa nadgrajujejo izbirne vsebine v smeri doktorske disertacije.

Načini ocenjevanja

Način preverjanja in ocenjevanja znanja na Univerzi v Mariboru je načelno urejen s Statutom Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx . V skladu s tem so načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja v učnih načrtih opredeljeni za vsako posamezno učno enoto posameznega študijskega programa. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s čimer je študentom omogočeno sprotno in stalno spremljanje lastnega napredka oz. preverjanje doseženih znanj in spretnosti. Posamezne obveznosti študentov so glede na posamezne učne enote in zaporedje njihovega izvajanja medsebojno usklajene na način, da imajo študenti pri nekaterih učnih enotah večji poudarek na sprotnem delu, pri drugih na samostojnem raziskovalnem delu (priprava kakovostne seminarske naloge), pri tretjih opravljajo pisni ali ustni izpit. Vsi učni načrti so javno objavljeni v katalogu bolonjskih predmetov: https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp . Poleg tega imajo študenti dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki omogoča vpogled v aktivnosti posameznega študenta (izpitne evidence, podroben vpogled v število pristopov k opravljanju obveznosti in v vse opravljene in neopravljene obveznosti).

Temeljni cilji študijskega programa

Cilji doktorskega študijskega programa 3. stopnje SOCIOLOGIJA izhajajo iz značilnosti socioloških in družboslovnih znanosti. Tako znanje oblikuje podiplomskega študenta v posameznika sposobnega prepoznavanja pomena znanja in veščin v sodobnem pluralističnem okolju, še posebej v luči integracije Slovenije v prostor Evropske unije in posledično povečanih vrednotno-kulturnih stikov. Poleg poglobitve znanj iz študija 1. in 2. stopnje na splošni teoretično-konceptualni ravni, je študentu na 3. stopnji omogočena dodatna aplikacija znanj v praksi, pridobivanje izkušenj pa ga pripravlja na vstop na trg delovne sile, tako znotraj Slovenije kot tudi državah članicah EU. Širina kompetenc, ki jih študent razvije, poveča možnost njegove zaposlitve, specifična sociološka in družboslovna znanja pa pomenijo visoko strokovnost in poznavanje konkretnih delovnih opravil na področjih, ki zadevajo sociologijo in ostale družboslovne znanosti, politiko, gospodarstvo, antropologijo, pedagogiko, filozofijo, informacijske znanosti, socialno delo ter delo v vladnih in nevladnih organizacijah. Študentova znanja ter aplikacija le-teh izhajajo iz znanstveno-raziskovalnega dela, poznavanja in kritične presoje uporabe statistično-metodoloških pristopov in izhodišč, ki so temelj analize procesov v globalni družbi, ugotavljanja njihovih vzrokov ter predvidevanja njihovih dolgoročnih posledic, ter tudi iz izdelovanja strategij za blaženje njihovih potencialno negativnih vplivov. Znotraj povečanega povezovanja znanj in odnosov v državah Evropske unije je poudarek na študentovem razumevanju pomena sodelovanja in integracij, še posebej v luči medkulturnega dialoga ter efektivne strokovne komunikacije, poleg slovenskega tudi v tujih jezikih. Temeljni cilj programa je tako oblikovanje odprtega, fleksibilnega ter razgledanega profila, ki je obenem tudi dovolj specializiran oz. sposoben opravljati specifične naloge, ki jih v danem trenutku zahteva trg dela. V študiju bodo študenti pridobili konkretne veščine obvladovanja družboslovnih podatkov, s katerimi se bodo lahko vključevali v različne delovne procese v okviru širokega spektra gospodarskih panog. Ob tem bodo pridobili tudi temeljna in poglobljena sociološka znanja, ki jih bodo omogočala širši vpogled v družbene procese, s katerimi se bodo profesionalno ukvarjali. Študent tekom študija postane visoko motiviran, saj ima s pridobljenim znanjem in kompetencami široke možnosti vključitve v nadaljnje, vseživljenjsko izobraževanje. Navedeni cilji so izhodišče za zastavljene cilje učnih načrtov posameznih predmetov, ti pa nadalje osnova za različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja, kot so predvideni v učnih načrtih.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Splošne kompetence, ki jih pridobijo študentke in študenti doktorskega študijskega programa 3. stopnje Sociologija so: • poznavanje, analiza in ovrednotenje socioloških in širših družboslovnih spoznanj; • vpogled v sodobne in pretekle kulturno-družbene procese; • visoko razvita sposobnost opazovanja ter sintetiziranja znanja; • visoko razvita sposobnost lastne iniciative pri akumulaciji znanja sredstev; • visoko razvita sposobnost samokritičnosti in spoznavanje pomena vseživljenjskega učenja; • visoko razvita sposobnost kritične ocene raznovrstnih informacijskih virov; • sposobnost efektivnega raziskovalnega dela na visoki ravni zahtevnosti, tako kvantitativnega kot tudi kvalitativnega; • visoka raven usposobljenosti za uporabo in delo v informacijski tehnologiji; • visoko razvita sposobnost izražanja lastnega mnenja umeščenega v širša družboslovna intelektualna dognanja; • razvita sposobnost reševanja konfliktov skozi analizo družbenih kontekstov; • visoko razvita sposobnost učinkovitega pisnega izražanja (v obliki avtorstva člankov, razprav) ter ustnega izražanja (prezentacije, predavanja); • sposobnost aplikacije družboslovnega znanja na realnih strokovnih problemih; • visoka stopnja zavezanosti profesionalni etiki. V okviru študijskega procesa se v smeri splošnih kompetentnosti poleg samega znanja razvija tudi profesionalen in etično korekten pristop pri reševanju strokovnih problemov, študent pa je sposoben oblikovanja in predstavljanja svojih stališča v kontekstu reševanja problemov.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Predmetno specifične kompetence se nanašajo na konkretna znanja, ki jih bo študent pridobil tekom študija, hkrati pa mu bodo ta omogočala individualno predmetno-strokovno inovativnost na izobraževalnem, znanstveno-raziskovalnem ter poklicno-profesionalnem področju: Predmetno specifične kompetence se nanašajo na konkretna znanja, ki jih bo študent pridobil tekom študija, hkrati pa mu bodo ta omogočala individualno predmetno-strokovno inovativnost na izobraževalnem, znanstveno-raziskovalnem ter poklicno-profesionalnem področju: • poznavanje poglobljenih teoretskih ter praktičnih znanj iz sociološkega in družboslovnega področja ter oblikovanje teoretske podlage za analizo družbenih procesov, dinamik in sprememb; • obvladovanje znanj za celostno reševanje konkretnih družbenih problemov na lokalni, nacionalni ter meddržavni ravni skozi aplikacijo znanstveno-raziskovalnih pristopov in metod; • obvladovanje znanj za analizo in kritično ovrednotenje statističnih podatkov, izvajanje zahtevnejših statističnih analiz, ter uporabo spoznanj na konkretnih delovnih področjih; • splošna interdisciplinarna družboslovna razgledanost, utemeljena na sintezi različnih področij znanja; • poznavanje in uporaba sodobnih zahtevnih raziskovalnih teoretično-praktičnih pristopov, metod ter orodij, ki se so v rabi znotraj družboslovnega področja ter sposobnost uporabe omenjenih znanj v praksi po kriteriju njihove učinkovitosti ter primernosti; • obvladovanje znanj, ki omogočajo odzivanje na izzive in potrebe iz neposrednega in širšega družbenega okolja; • znanja potrebna za analiziranje specifičnih socioloških kategorij in reflektiranje le-teh v vodenih diskusijah in v pisnih oblikah. • sposobnost evalviranja skladnosti teoretičnih konceptov in življenjskih procesov; • znanja potrebna za načrtovanje in izvedbo znanstvenega kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja; • znanja s področja učinkovite uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije za delo v sociološkem in širšem družboslovnem kontekstu; • sodelovanje z drugimi poklicnimi profili (ekonomisti, pravniki, itd.). Celoten strokovni profil doktoranda izhaja iz temeljnih ter specializiranih teoretičnih in praktičnih znanj, ki mu omogočajo vpogled, analizo ter kritično ovrednotenje družbenih sprememb in procesov. Kompetence doktorandu omogočajo ustrezno odzivanje na zahteve družbenega okolja ter trga dela, tako v okviru lastnega napredovanja in pridobivanja kompetenc kot tudi pozivnega vpliva in prispevka k drugim gospodarskim in negospodarskim subjektom.

Pogoji za vpis v program

V doktorski študijski program Sociologija se lahko vpiše, kdor je končal: - študijski program druge stopnje, - študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, - študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 30 ECTS. Kandidati morajo opraviti naslednje izpite: Sodobne sociološke perspektive (6 ECTS), Determinante družbenega vedenja (6 ECTS), Sociologija sodobne kulture (6 ECTS), Metode družboslovnega raziskovanja (6 ECTS), Sociološki vidiki globalizacije (6 ECTS), - študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Izbira kandidatov bo ob omejitvi vpisa temeljila na: - podlagi povprečne ocene študija (10%), - ocene diplomske ali magistrske naloge (10%) in - izbirni izpit (80%). Obveznosti izbirnega izpita se lahko nadomestijo s strokovnim in znanstvenim delom v obsegu 50% izpitnih obveznosti. Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so: znanstvena monografija; samostojni znanstveni sestavek v monografiji; izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI, in revijah, ki jih naštevajo kriteriji Filozofske fakultete za izvolitve v nazive. Glavna merila za strokovno delo predstavljajo strokovna monografija, samostojni strokovni sestavek v monografiji, objavljeni strokovni prispevki na konferencah, strokovni članki in/ali recenzenstvo teh člankov, uredništvo monografije ali revije ter druge oblike dokumentirane strokovne dejavnosti. Kadar je potrebno sprejeti oceno o znanstvenem in strokovnem delu kandidata za vpis, le-to sprejeme Komisija za študijske zadeva Senata Filozofske fakultete. Komisija za študijske zadeve Senata Filozofske fakultete lahko kot pogoj za oblikovanje ocene določi tudi uspešno opravljen preizkus izbirnega izpita, ki ga določi posameznemu kandidatu.

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program (Obvestila UM, št. XXVI-3-2008) – http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12762) se v procesu izobraževanja na doktorskem študijskem programu študentom priznajo znanja in spretnosti pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta. Ta se ovrednotita po sistemu ECTS, s čimer lahko študent nadomesti primerljive obveznosti po predvidenem doktorskem študijskem programu 3. stopnje Sociologija. Študentom se v procesu izobraževanja na doktorskem programu prizna tudi izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objave in druga avtorska dela), kot tudi znanja, pridobljena v okviru vseživljenjskega izobraževanja po ustreznem verificiranem programu. Kandidat poda Komisiji za študijske zadeve fakultete vlogo za priznavanje znanj in spretnosti. Komisija za mnenje zaprosi Oddelek za sociologijo in nato izda sklep, ki je v skladu s predlogom in pogoji Oddelka.

Pogoji za dokončanje študija

Doktorski študijski program tretje SOCIOLOGIJA študent konča, ko opravi vse študijske obveznosti v obsegu 240 kreditnih točk (ECTS). Opraviti je torej potrebno vse izpite, ki jih določa študijski program tretje stopnje SOCIOLOGIJA in pripravi ter uspešno zagovarjati doktorsko disertacijo.