SLO | EN
PRD-v18

3

Doktorski študij

3 (tretja)

10 (10)

0000170

8/2

2023/24

24 ECTS 240 ECTS

dr.
doktor znanosti
doktorica znanosti

Ph.D.
Doctor of Philosophy

02 – Umetnost in humanistika

0223 – Filozofija in etika

6 – Humanistične vede

red. prof. dr. BOJAN BORSTNER

Besedilo o sprejetju

Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo je na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu ZviS-G (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – Odl. US: U-I-370/06-20 in 64/2008, v nadaljnjem besedilu: Zakon o visokem šolstvu), 2. člena Pravil o delu Senata za akreditacijo in 2. člena Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/04) na svoji 22. seji dne 25. 2. 2010 podelil akreditacijo doktorskemu študijskemu programu tretje stopnje Filozofija Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 40. redni seji z dne 29. 1. 2019 potrdil spremembo trajanja študija s 3 na 4. leta.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti obvezne predmete ter obveznosti letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. V 2. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM, pri čemer brez opravljene učne enote IRD I napredovanje iz 1. v 2. letnik v nobenem primeru ni mogoče. Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 1. letnika in obveznosti 2. letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. V 3. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM, pri čemer brez opravljene učne enote IRD III napredovanje iz 2. v 3. letnik v nobenem primeru ni mogoče. Za napredovanje iz 3. v 4. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 2. letnika in obveznosti iz 3. letnika v obsegu najmanj 57 ECTS. Imeti mora s strani delovnega mentorja in Oddelka za filozofijo potrjeno disertabilnost doktorske naloge. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik. Ponavljanje je možno v primerih, ki jih opredeljuje Statut Univerze v Mariboru. Študent lahko tudi hitreje napreduje, če izpolnjuje pogoje za tako napredovanje, ki so navedeni v Statutu Univerze v Mariboru. Študent se lahko izobražuje v več študijskih programih pod pogoji, ki jih podrobneje določa Statut Univerze v Mariboru.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Študijski program tretje stopnje FILOZOFIJA ne vsebuje posameznih delov.

Možnosti za nadaljevanje študija

Podoktorski študij

Možnosti za zaposlitev

Delo v raziskovalnih organizacijah, vzgojno-izobraževalnih organizacijah, javnih ustanovah, industriji, na področju strokovnega svetovanja.

Načini ocenjevanja

Način preverjanja in ocenjevanja znanja na Univerzi v Mariboru je načelno urejen s Statutom Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx. V skladu s tem so načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja v učnih načrtih opredeljeni za vsako posamezno učno enoto posameznega študijskega programa. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s čimer je študentom omogočeno sprotno in stalno spremljanje lastnega napredka oz. preverjanje doseženih znanj in spretnosti. Posamezne obveznosti študentov so glede na posamezne učne enote in zaporedje njihovega izvajanja medsebojno usklajene na način, da imajo študenti pri nekaterih učnih enotah večji poudarek na sprotnem delu, pri drugih na samostojnem raziskovalnem delu (priprava kakovostne seminarske naloge), pri tretjih opravljajo pisni ali ustni izpit. Vsi učni načrti so javno objavljeni v katalogu bolonjskih predmetov: https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp. Poleg tega imajo študenti dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki omogoča vpogled v aktivnosti posameznega študenta (izpitne evidence, podroben vpogled v število pristopov k opravljanju obveznosti in v vse opravljene in neopravljene obveznosti).

Temeljni cilji študijskega programa

Z naraščanjem števila in virov informacij se namreč smoter poučevanja od kopičenja informacij, ki kmalu zastarijo, vse bolj preveša k usposabljanju za njihovo smiselno ureditev in kritično ovrednotenje. Cilj doktorskega študijskega programa FILOZOFIJA je tako izobraziti vrhunske strokovnjake na področju filozofije, s hkratnim širokim humanističnim znanjem, ki daje podlago za razumevanje najtežjih filozofskih vprašanj, problemov, vsebin oziroma teoretskih in metodoloških konceptov. S tem se želi usposobiti strokovnjake za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev na filozofskem in širšem humanističnem področju. Tako usposobljeni strokovnjaki bodo sposobni razvijanja kritične refleksije ter primerni za reševanje najzahtevnejših filozofskih vprašanj, publiciranje le-teh v obliki znanstvenih člankov ter monografij, za vodenje znanstvenoraziskovalnih projektov. Razen tega pa so procesi produkcije in aplikacije znanja, pri katerih specifično filozofsko znanje, sposobnosti in veščine niso samo zaželeni, temveč tudi nepogrešljivi, čedalje bolj raznovrstni. Tradicionalnim področjem se pridružujejo nova: filozofije posameznih znanstvenih disciplin, poklicne etike in uporabne epistemologije, modeli umetne inteligence itd. Na novo zasnovani študij filozofije je tako aktualen tudi po tej plati, saj bo študentom/-kam priskrbel dobro osnovo za interdisciplinarno sodelovanje. Osnovni cilj doktorskega študijskega programa FILOZOFIJA je usposabljanje znanstvenikov s področja filozofije kot humusa humanistične misli, ki bodo sposobni razvijati in aplicirati novo znanje s tega področja – izobraževanje samostojnih in kritičnih mislecev, ki bodo zelo dobro in poglobljeno obvladali svoje ožje strokovno področje, hkrati pa bodo s svojimi splošnimi, prenosljivimi sposobnostmi in veščinami kos zahtevam sodobne, učeče se družbe. Gre za najvišje strokovno in znanstveno usposobljene kadre v strukturi filozofov, ki lahko sodelujejo tudi z znanstveniki z drugih humanističnih, družboslovnih ali celo naravoslovnih področij. Temeljni cilji doktorskega študijskega programa Filozofija so upoštevaje navedeno zlasti naslednji: - poglobiti znanja oziroma nadgraditi filozofske vsebine, pridobljene na nižjih (predhodnih) stopnjah izobraževanja, - izobraziti študenta filozofije za samostojno, strokovno kritično in odgovorno delo v poklicu, ki terja vrhunska znanja iz področja filozofije in humanistike na sploh. - posredovati študentu filozofije potrebna znanja o filozofskih metodah in veščinah ter spodbujati mobilnost študentov filozofije, - omogočiti študentom filozofije, da si z odločitvijo pri izbiri filozofskih vsebin iz sklopa predmetov modulov uspešno oblikujejo strokovni profil, - vključiti študenta filozofije v poglobljeno znanstvenoraziskovalno delo na področju filozofije in humanistike z uporabo znanstvenoraziskovalnih metod, - utrditi in nadgraditi občutek za pravilno dojemanje in interpretiranje filozofskih teorij ter za pravičnost in poklicno etiko, - zagotoviti študentu filozofije najbolj poglobljena znanja na temeljnih in ožjih področjih filozofije, - uvesti študenta filozofije za delo v domačem in mednarodnem okolju. Preverjanje tega ali študenti omenjene cilje dosegajo, pa poteka preko s študijskim programom določenih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja: s pisnimi in ustnimi izpiti, s pripravo seminarskih nalog in referatov, s pisanjem filozofskih esejev, s predstavitvami in s preverjanjem aktivnega sodelovanja pri posameznih učnih enotah.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Študenti bodo v doktorskem študijskem programu Filozofija v okviru splošnih kompetenc pridobili in obvladali zlasti naslednje: - sposobnost poglobljenega razumevanja teoretskih in metodoloških konceptov, - sposobnost obvladovanja ustreznih metod znanstveno-raziskovalnega dela, - sposobnost identificiranja, analize, sinteze in predvidevanja filozofskih rešitev pri pripravi znanstvenega dela, - sposobnost uporabe raziskovalnih metod pri pripravi znanstvenoraziskovalnega dela, - avtonomnost v znanstveno-raziskovalnem delu ter sposobnost kritične presoje pri sprejemanju odločitev, - odprtost za obravnavo tujih stališč in sposobnost za ustrezno spremembo svojih, - pripravljenost in sposobnost za spoprijem s problemi vsakdanjega življenja: refleksija, problematizacija, iskanje predpostavk in implikacij itn, - razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej stalne komunikacije v mednarodnem okolju, - sposobnost delovanja v projektnih skupinah, kooperativnost, - sposobnost etične refleksije in globoko zavezanost profesionalni etiki, - sposobnost delati in ustvarjati v mednarodnem okolju, - sposobnost mentorstva mlajšim kolegom v inštitutih, na univerzi, itd., - učinkovitost pri izrabljanju virov, ki so na voljo: lastna ustvarjalna in intelektualna sposobnost, razpoložljiv intelektualni kapital (sodelavci), ostali materialni in nematerialni viri (denar, oprema, prostor in čas).

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Diplomanti doktorskega študija Filozofija bodo vrhunski strokovnjaki z ustreznim teoretičnim in praktičnim znanjem za izvajanje najzahtevnejših strokovnih opravil s področja filozofij in humanistike na sploh. Študenti bodo v doktorskem študijskem programu Filozofija v okviru predmetno-specifičnih kompetenc pridobili oziroma osvojili zlasti: - vednost in razumevanje teorij in argumentacije pomembnejših mislecev iz njihovih del in zavedanje nekaterih interpretativnih kontroverz, - zmožnost uporabe historičnih doktrin za osvetljevanje sodobnih razprav, - zmožnost analiziranja primerjalnih filozofskih virov, - identificiranje, analiziranje in reševanje najzahtevnejših filozofskih problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih rešitev ali iskanjem povsem novih lastnih, - razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihove uporabe v razvijanju novega znanja in pri reševanju konkretnih, ne nujno zgolj filozofskih, problemov, - zmožnost pazljivega branja in interpretacije tekstov iz različnih tradicij z občutljivostjo za kontekst, - zmožnost presojanja uspešne specifične filozofske argumentacije, - zmožnost ustreznega razumevanja in uporabe najbolj sofisticirane filozofske terminologije, - zmožnost abstrahiranja, analize in konstruiranja filozofske argumentacije, - zmožnost artikulirati vsakdanje življenjske probleme kot filozofske probleme in jih ustrezno rešiti, - poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov, ki se vzpostavljajo v kontekstu filozofskega raziskovanja, - razvijanje kritične (samo)refleksije kot podlage za nastajanje novega filozofskega znanja, - izdelava filozofskega znanstvenega dela z uporabo ustrezne metodologije znanstveno- raziskovalnega dela (znanstveni članki, monografije), - publiciranje v domačih in tujih filozofskih znanstvenih in strokovnih publikacijah, - posredovanje filozofskih znanj v obliki predavanj, javnih polemik itd.

Pogoji za vpis v program

V doktorski študijski program Filozofija se lahko vpiše, kdor je končal: - študijski program 2. stopnje, - študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, - študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS: Analiza klasičnih filozofskih tekstov (8 ECTS); Vednost, bit in um (8 ECTS). Teoretična ali praktična filozofija (8 ECTS); Vrednote in vrline (8 ECTS); Metodologija filozofskega raziskovanja (10 ECTS); trije izbirni predmeti (3 x 6 ECTS), - študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS. Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini, ki je nostrificirano v RS.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Izbira kandidatov bo ob omejitvi vpisa temeljila na: - podlagi povprečne ocene študija (10%), - ocene diplomske ali magistrske naloge (10%) in - izbirni izpit (80%). Obveznosti izbirnega izpita se lahko nadomestijo s strokovnim in znanstvenim delom v obsegu 50% izpitnih obveznosti. Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so: - znanstvena monografija, - samostojni znanstveni sestavek v monografiji, - izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI, in revijah, ki jih naštevajo kriteriji Filozofske fakultete za izvolitve v nazive. Glavna merila za strokovno delo predstavljajo objave, kot so: - strokovna monografija, - samostojni strokovni sestavek v monografiji, - objavljeni strokovni prispevki na konferencah, - strokovni članki in/ali recenzenstvo teh člankov, - uredništvo monografije ali revije, - druge oblike dokumentirane strokovne dejavnosti.

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Velja za vpis od študijskega leta 2024/25:
Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program (Obvestila UM, št. XXVI-3-2008) – http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12762) se v procesu izobraževanja na doktorskem študijskem programu študentom priznajo znanja in spretnosti pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih je razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta. Ta se ovrednotita po sistemu ECTS, s čimer lahko študent nadomesti primerljive obveznosti po predvidenem doktorskem študijskem programu 3. stopnje Filozofija. Študentom se v procesu izobraževanja na doktorskem programu prizna tudi izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objave in druga avtorska dela), kot tudi znanja, pridobljena v okviru vseživljenjskega izobraževanja po ustreznem verificiranem programu. Kandidat poda Komisiji za študijske zadeve fakultete vlogo za priznavanje znanj in spretnosti. Komisija za mnenje zaprosi Oddelek za filozofijo in nato izda sklep, ki je v skladu s predlogom in pogoji Oddelka za filozofijo.

Pogoji za dokončanje študija

Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere skupno najmanj 240 ECTS.