Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi 51. h, in drugim odstavkom 23. člena Zakona o visokem šolstvu ZviS-G (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – Odl. US: U-I-370/06-20, 64/2008, 86/09), 2. člena Pravil o delu Senata za akreditacijo in 2. člena Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/04) na svoji 4. seji 17. 6. 2010 podelil akreditacijo doktorskemu študijskemu programu Geografija Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 40. redni seji z dne 29. 1. 2019 potrdil spremembo trajanja študija s 3 na 4. leta.

Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti obvezne predmete ter obveznosti letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 1. letnika in obveznosti 2. letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. Za napredovanje iz 3. v 4. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 2. letnika in obveznosti iz 3. letnika v obsegu najmanj 57 ECTS. Izjemno napredovanje Komisija za študijske zadeve FF UM lahko na prošnjo študenta izjemoma odobri vpis v višji letnik. Ta vpis se odobri študentu, ki obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov, opredeljenih v »Navodilih za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov skladno s 85., 121. ter 214. členom Statuta Univerze v Mariboru so objavljena na spletni strani Univerze v Mariboru«, ter je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika, če je pričakovati, da bo izpolnil ostale obveznosti. Ponavljanje letnika Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik in še ni ponavljal letnika ali spremenil študijskega programa, se lahko ponovno vpiše v isti letnik. Ponavljanje letnika lahko izjemoma dovoli Komisija za študijske zadeve FF UM študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in opravil obveznosti v obsegu manj kot 30 in ne manj kot 15 ECTS vpisanega letnika in če so nastopili upravičeni razlogi, opredeljeni v »Navodilih za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov skladno s 85., 121. ter 214. členom Statuta Univerze v Mariboru so objavljena na spletni strani Univerze v Mariboru«. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik. Študent lahko tudi hitreje napreduje, če izpolnjuje pogoje za tako napredovanje, ki so navedeni v Statutu Univerze v Mariboru. Študent se lahko izobražuje v več študijskih programih pod pogoji, ki jih podrobneje določa Statut Univerze v Mariboru. Ponavljanje, napredovanje pod izjemnimi pogoji ter podaljševanje statusa študenta določa Statut Univerze v Mariboru.

Program ne vsebuje delov, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

Doktorandi programa Geografija so s široko razgledanostjo in s poglobljenimi teoretičnimi in metodološkimi znanji konkurenčni na več področjih zaposlovanja, med drugim tudi v negospodarstvu, predvsem v upravnih službah, knjižnicah, statistiki, ustanovah, katerih dejavnost se nanaša na urejanje prostora, v založništvu, intelektualnem podjetništvu in projektnem menežmentu. Študijski program Geografija omogoča pridobitev specifičnih strokovnih in splošnih metodoloških kompetenc na področju urejanja prostora in varovanja okolja, turizma, širše pa tudi na področju humanističnega in družboslovnega raziskovanja in razvojno-načrtovalnega dela. Diplomante usposablja za delo v raziskovalnih, razvojnih in strokovnih projektih, saj so usposobljeni za poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov, za razvijanje kritične refleksije in za samostojno kritično vrednotenje podatkov, za samostojno uporabo teoretičnega in metodološkega znanja pri reševanju najzahtevnejših problemov, za samostojno razvijanje novih znanj in odkrivanje novih rešitev, za načrtovanje in vodenje najzahtevnejših delovnih postopkov in sistemov, za načrtovanje in vodenje znanstvenoraziskovalnih projektov v domačem in mednarodnem okolju. Izpostavljamo nabor kompetenc, ki študentom omogočajo širok spekter zaposlovanja: - sposobnost poglobljenega razumevanja teoretskih in metodoloških konceptov na področju urejanja prostora in varovanja okolja, - usposobljenost za interdisciplinarno povezovanje predmetnospecifičnih in generičnih kompetenc, - usposobljenost za razvijanje kritične refleksije in za samostojno kritično vrednotenje obstoječega znanja in virov, - sposobnost za samostojno razvijanje novih znanj, odkrivanje novih rešitev, reševanje najzahtevnejših problemov, - usposobljenost za načrtovanje in vodenje najzahtevnejših delovnih postopkov in sistemov (znanstvenoraziskovalni, razvojni projekti v domačem in mednarodnem okolju). Doktorandi tako poleg znanstvenoraziskovalnega dela lahko opravljajo različne dejavnosti, povezane s urejanjem prostora in varovanjem okolja v javnih in zasebnih ustanovah, v medijih, storitvenih dejavnostih. Kot načrtovalci izobraževanja lahko sodelujejo v ustanovah za izobraževanje in usposabljanje.

Študijski predmeti na programu Geografija so zasnovani tako, da študentom omogočajo horizontalno povezano pridobivanje najzahtevnejših znanj in kompetenc, uporabnih pri strokovno najzahtevnejših delih v strokovnem, znanstvenem in družbenem delovanju, povezanem z urejanjem prostora, varstvom okolja in pedagoško dejavnostjo. Program obsega dve skupini predmetov: obvezne in izbirne. Obvezni predmeti obsegajo temeljna področja geografije – fizično, družbeno in regionalno geografijo ter osnove znanstveno raziskovalnega dela. Nabor izbirnih predmetov sestavljajo specialni predmeti iz posameznih področij ter aplikativni geografski predmeti iz področja šolske geografije, fizične in družbene geografije, oziroma iz področja varovanja okolja, urejanja prostora in aplikativne geografije. Zasnova programa omogoča kandidatu prilagoditev študija lastnim interesom ter temi disertacije. Kandidati, katerih študijski interes je usmerjen v fizično geografijo imajo na izbiro dovolj atraktivne predmete iz tega področja. Isto velja za kandidate, ki se usmerjajo v družbeno geografijo. Posebej izpostavljamo možnost izbire didaktično pedagoških predmetov, s katerimi se bodo kandidati usmerili v področje šolske geografije. Takšna možnost pomeni ohranjanje študijske kontinuitete z dosedanjim podiplomskim študijskim programom. Horizontalna povezanost predmetov je manj izrazita, zaznavna je predvsem znotraj interesnih področij (fizične, družbene in pedagoške geografije). Z naborom izbirnih predmetov ima kandidat možnost izbrati takšne, ki se vsebinsko povezujejo (npr. predmeti iz fizične, družbene, regionalne geografije in didaktike geografije). Vertikalna zasnova se iz osnovnih predmetov glede na temo doktorske disertacije širi na nabor izbirnih predmetov, med katerimi študent sam izbira in tako v določeni meri sam oblikuje svoj strokovni profil. Vertikalna povezanost predmetov se kaže v ohranjanju in poglabljanju temeljih predmetnih področij geografije iz druge stopnje študija, le da so vsebine učnih načrtov natančnejše in usmerjene v poglabljanje znanja. V drugem semestru prvega letnika ter v tretjem in četrtem semestru drugega letnika študija mora študent opraviti individualno raziskovalno delo. Vsebina IRD se praviloma navezuje na temo disertacije, lahko pa obsega sodelovanje v raziskovalnem projektu oddelka. Kandidat lahko sam izbere mentorja, pri katerem bo individualno raziskovalno delo opravil. Tretji letnik študija je namenjen dokončanju doktorske disertacije.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja na Univerzi v Mariboru je načelno urejen s Statutom Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG ter spremembami in dopolnitvami le tega: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx. V skladu s tem so načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja v učnih načrtih opredeljeni za vsako posamezno učno enoto posameznega študijskega programa. Vsi učni načrti so objavljeni na spletni povezavi: http://www.ff.um.si/studenti/studijski-programi/ ter v katalogu bolonjskih predmetov: https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp. Poleg tega imajo študenti dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki omogoča vpogled v aktivnosti posameznega študenta. Z namenom doseganja dobrih študijskih rezultatov se študijski napredek študentov programa Geografija spremlja individualno, in sicer (1) z intenzivno komunikacijo in svetovanjem, ki ga izvajajo nosilci posameznih predmetov, (2) z intenzivno komunikacijo in svetovanjem, ki ga izvaja predvideni mentor doktorskega dela in se izvaja v okvirih IRD.

Študijski program je namenjen za pridobitev podiplomske izobrazbe v skladu s 33. členom ZVIS (Ur. l. RS, št. 119/2006). Temeljni cilji študijskega programa so: - izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni za ohranjanje in prenašanje znanja iz področja geografije ter kritičnega vrednotenja dosedanjih dosežkov geografske znanosti, - izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni za ustvarjanje in razvijanje novega znanja iz področja geografije, novih raziskovalnih metod ter novih oblik prenosa znanja uporabnikom, - izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni prepoznati in ob uporabi znanstvenih metod ter etičnih načel, ovrednotiti obravnavani pojav, - izobraževanje kadrov, ki bodo po zaključku študijskega programa usposobljeni za raziskovalno delo na področju aplikativne in šolske geografije.

Kandidati s programom pridobijo naslednje splošne kompetence: - Sposobnost razumevanja teoretskih in metodoloških konceptov na področju geografije in sorodnih ved - Usposobljenost za razvijanje kritične refleksije do lastnega in tujega dela ter za kritično vrednotenje virov in literature - Sposobnost za samostojno uporabo teoretičnega in metodološkega znanja pri obravnavi najzahtevnejših tem - Usposobljenost za načrtovanje in vodenje najzahtevnejših delovnih postopkov ter raziskovalnih projektov - Usposobljenost za prenašanje teoretičnih spoznanj v prakso, evalvacija lastne prakse in razvijanje novih teoretskih konceptov, - Sposobnost uporabe in razvijanja raziskovalnih metod ter ustvarjanja novega znanja - Zmožnost sporazumevanja v stroki in med strokami v domačem in mednarodnem prostoru, - Strokovno kritičnost, odgovornost in iniciativnost, - Sposobnost etične refleksije do rezultatov raziskovalnega dela ter vzpostavljanja standardov profesionalne etike

Kandidati pridobijo naslednje predmetno specifične kompetence: - Poznavanje geografije, sposobnost povezovanja znanja različnih področij in aplikacije le-tega v raziskovalnem delu, - Obvladanje geografskih raziskovalnih metod in postopkov potrebnih za suvereno raziskovanje na področju geografije, - Sposobnost za sodelovanje pri razvijanju šolskih kurikulumov ter vključevanje v razvojno raziskovalne dejavnosti. - Sposobnost celovitega razumevanja in vrednotenja pokrajine, - Sposobnost prepoznavanja in vrednotenja pojavov in procesov v družbi, - Sposobnost prepoznavanja ekoloških in razvojnih konfliktov ter potencialov pokrajine, - Sposobnost zasnovati regionalno geografski prikaz pokrajine, - Sposobnost uporabe kvantitativnih metod pri raziskovalnem delu, - Sposobnost didaktične aplikacije in rekonstrukcije geografskih tem, - Sposobnost analize in evalvacije pedagoškega procesa, - Sposobnost učinkovitega vodenja in usmerjanja pedagoškega procesa, - Razumevanje delovanja ekosistemov, - Sposobnost geomorfne analize pokrajine, geomorfnih procesov in njihovega pomena za človeka, - Sposobnost vrednotenja odnosa med človekom in podnebjem, - Sposobnost analiziranja in strateškega usmerjanja gospodarskega in demografskega razvoja, - Sposobnost analiziranja in vrednotenja turističnih potencialov pokrajine, - Sposobnost prepoznavanja demografskih trendov in njihovega kvantitativnega vrednotenja, - Sposobnost aktivnega sodelovanje pri prostorskem in urbanističnem planiranju.

V doktorski študijski program Geografija se lahko vpiše, kdor je končal: - študijski program 2. stopnje, - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS: Geografija prebivalstva (6 ECTS), Ekonomska geografija (6 ECTS), Socialna in kulturna geografija (6 ECTS), Ekološka geografija (6 ECTS), Geografija Slovenije (6 ECTS) in 5 izbirnih predmetov (5 x 6 ECTS), - študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS. Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini, ki je nostrificirano v RS.

V primeru omejitve vpisa bo izbira kandidatov temeljila na: - podlagi povprečne ocene študija (10 %) -ocene diplomske ali magistrske naloge (10%) in - izbirni izpit (80 %). Obveznosti izbirnega izpita se lahko nadomestijo s strokovnim in znanstvenim delom v obsegu 50 % izpitnih obveznosti. Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so: - znanstvena monografija, - samostojni znanstveni sestavek v monografiji, - izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI, in revijah, ki jih naštevajo kriteriji Filozofske fakultete za izvolitve v nazive. Glavna merila za strokovno delo predstavljajo: - strokovna monografija - samostojni strokovni sestavek v monografiji, - objavljeni strokovni prispevki na konferencah, - strokovni članki in/ali recenzenstvo teh člankov, Uredništvo monografije ali revije, Druge oblike dokumentirane strokovne dejavnosti.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentu se lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom in v različnih oblikah formalnega ali neformalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih sta razvidna vsebina in obseg vloženega dela na način, ki omogoča ovrednotenje po ECTS. Po vsebini in zahtevnosti morajo priznana znanja in spretnosti v celoti ali deloma ustrezati splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom Geografija. Prim. Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Marib oru/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti,%20pridobljenih%20 pred%20vpisom.pdf.

Študent oz. študentka uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti, odda napisano doktorsko disertacijo, jo uspešno javno zagovarja in tako zbere skupno najmanj 240 ECTS. Kandidat oz. kandidatka mora pred oddajo doktorske disertacije izpolnjevati še ostale pogoje, ki so podrobneje opredeljeni v Pravilniku o doktorskem študiju Doktorske šole na UM.