SLO | EN
PRD-v18

2

Magistrski študij

2 (druga)

8 (8)

0000185

7

2024/25

6 ECTS 60 ECTS

mag. prof. raz. pouka
magister profesor razrednega pouka
magistrica profesorica razrednega pouka

M.A.
Master of Arts

01 – Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev

0113 – Izobraževanje učiteljev brez predmetne specializacije

5 – Družbene vede

red. prof. dr. VLASTA HUS

Besedilo o sprejetju

Študijski program druge stopnje Razredni pouk je bil prvič akreditiran 12. 3. 2009.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

/

Možnosti za nadaljevanje študija

Diplomanti lahko študij nadaljaljuje na študijskih programih 3. stopnje.

Možnosti za zaposlitev

Področje zaposljivosti diplomantov študijskega programa 2. stopnje Razredni pouk je relativno veliko in zajema dve tretjini celotnega osnovnošolskega izobraževanja, vključno z oddelki podaljšanega bivanja. Diplomanti se lahko zaposlijo tudi v drugih javnih zavodih, ki skrbijo za razvoj in raziskovanje tega področja (Univerza, Zavod za šolstvo, Urad za šolstvo, Pedagoški inštitut …). Kot izvajalci posameznih projektov pa bodo lahko sodelovali tudi v različnih raziskovalnih in evalvacijskih timih.

Temeljni cilji študijskega programa

Temeljni cilj programa je izobraziti široko razgledanega diplomanta: - ki bo opremljen z vsemi potrebnimi splošnimi in posebnimi znanji, sposobnostmi in zmožnostmi, da bo lahko kot učitelj kos zahtevam sodobnega osnovnošolskega izobraževanja na razredni stopnji, - ki bo ustvarjalen pri reševanju problemov, ki jih potrebuje v različnih kompleksnih in nepredvidljivih situacijah, ki jih prinaša vzgojno-izobraževalni proces, - ki bo sposoben svoje pedagoške ter didaktične odločitve in postopke utemeljevati z racionalnimi, strokovno in raziskovalno utemeljenimi argumenti, - ki bo zaposljiv.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Splošne kompetence diplomanta študijskega programa Razredni pouk, 2. stopnja, bodo: - poglobljena sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic, - temeljito obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, - sposobnost učinkovite uporabe znanja v praksi, - razvoj kritične in samokritične presoje, - avtonomnost v strokovnem delu, - komunikacijske sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju, - etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, - kooperativnost, učinkovito delo v skupini (in v mednarodnem okolju), - iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega in strokovnega napredovanja.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Podiplomski študijski program 2. stopnje bo izobrazil kandidata, ki bo imel naslednje predmetnospecifične kompetence: - temeljito poznavanje in razumevanje utemeljitve (utemeljitev) in zgodovine (razvoja) vzgojno-izobraževalnih sistemov, - poglobljena sposobnost za reševanje konkretnih pedagoških problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov, - koherentno obvladanje temeljnega znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije, - sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst vzgoje in izobraževanja, - temeljito razumevanje splošne strukture vzgoje in izobraževanja ter povezanosti med njenimi poddisciplinami (kurikularne teorije, specialnopedagoška znanja ...), - poglobljeno razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih pedagoških problemov, - razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju vzgoje in izobraževanja, - učinkovita uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju vzgoje in izobraževanja, - temeljito poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb učencev prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobij osnovne šole ter prepoznavanje učnih zmožnosti in težav, celostno pojmovanje otroka, - organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju; - poznavanje socialnih sistemov, posebej procesov v vzgoji in izobraževanju; - poznavanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega dela)m, - estetska občutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetniških področjih; - temeljito poznavanje in razumevanje didaktičnih značilnosti pouka v prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole na področju slovenščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje in zmožnost medpredmetnega povezovanja, - pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine; - prilagajanje učno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in kulturno različnost učencev, - sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki, mreže šol …), - ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov ter učinkovito razreševanje disciplinskih problemov. Kompetence so taksonomska nadgradnja kompetenc, ki jih je študent pridobil na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Razredni pouk. Pridobitev navedenega diplomantu daje kompetence za samostojno delo v razredu.

Pogoji za vpis v program

V študijski program 2. stopnje Razredni pouk se lahko vpiše, kdor je zaključil: Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: Izobraževanje učiteljev razrednega pouka (0111, 0113) v obsegu 240 ECTS. Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru, da bo kandidatov več kot razpisanih mest, bodo izbrani na podlagi povprečne ocene zaključenega študija.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Študentom se v procesu izobraževanja na 2. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 30 ECTS, ki lahko nadomestijo primerljive obveznosti po predvidenem študijskem programu Razredni pouk. Študentom se v procesu izobraževanja na 2. stopnji prizna izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objave, izumi, patenti in druga avtorska dela). Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 30 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri predmetih študijskega programa. Vloge za priznanje znanj in spretnosti, to so raziskovalne naloge, znanstveni in strokovni članki v priznanih strokovnih revijah, patenti, izumi, inovacije in strokovni elaborati, pridobljenih pred vpisom v program, bo Pedagoška fakulteta obravnavala v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve fakultete. Komisija za mnenje zaprosi Oddelek za razredni pouk in nato izda sklep, ki je v skladu s predlogom Oddelka za razredni pouk.

Pogoji za dokončanje študija

Študent konča študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti, napiše in uspešno zagovarja magistrsko delo ter tako zbere skupno 60 ECTS.