Študijski program je bil sprejet na Senatu FERI 8. 9. 2008, na Senatu UM 21. 10. 2008, in na Svetu RS za visoko šolstvo 12. 3. 2009.

Pogoji za napredovanje v 2. letnik: Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbere najmanj 48 točk ECTS, obvezno pa mora opraviti izpit pri predmetu Znanstvenoraziskovalne metode. Pogoji za napredovanje v 3. letnik: Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse obveznosti 1. letnika in če zbere še najmanj 48 točk ECTS z opravljenimi obveznostmi 2. letnika. Pogoje za napredovanje pod izrednimi pogoji ter pogoje za ponavljanje opredeljuje Statut UM.

Študijski program 3. stopnje Računalništvo in informatika nima predvidenih pogojev za dokončanje posameznih delov programa.

Program študentom omogoča in jih spodbuja tudi k podoktorskemu študiju, saj v času študija dobijo poglobljena znanja iz področja svojega znanstvenoraziskovalnega dela.

Diplomanti doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika imajo na osnovi pridobljenih znanj in kompetenc široke možnosti za zaposlovanje na najrazličnejših področjih gospodarstva in negospodarstva, ki so kakorkoli povezana z računalništvom ali informatiko. Poleg svoje temeljne usposobljenosti za raziskovalna delovna mesta s področja računalništva in informatike imajo dovolj široka znanja in kompetence, da se lahko zaposlijo tako v različnih inštitutih, zavodih in visokošolskih organizacijah, kot tudi na vodstvenih funkcijah v srednjih in večjih podjetjih in družbah.

Informacije o študijskih programih, ki jih ponuja UM FERI, so dosegljive na spletni strani https://feri.um.si/studij/programi/.

Ni drugih obveznosti.

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG, ki je s spremembami in dopolnitvami objavljen na spletnem naslovu: https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-preverjanju-in-ocenjevanju-znanja-na-Univerzi-v-Mariboru-stev.-A4-2009-41-AG-uradno-precisceno-besedilo-UPB1.pdf S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja znanja in ocenjevanja študentov. Na tretji stopnji je narava predmetov takšna, da študente usmerjamo k znanstvenoraziskovalnemu delu. Poudarek je na individualnem raziskovalnem delu z mentorjem, pripravi seminarjev in individualnih raziskovalnih del, pisanju znanstvenih in strokovnih člankov, udeležbi na mednarodnih konferencah ter sodelovanju pri različnih projektih. Glede na to, da se večina predmetov izvaja mentorsko, lahko mentor in študent napredek ocenjujeta ves čas neposredno.

Temeljne cilje programa Računalništvo in informatika lahko strnemo v naslednje postavke: 1. Program ohranja vse značilnosti podiplomskega študijskega programa Računalništvo in informatika, ki je bil sprejet pred 11. 6. 2004, vendar posodablja vsebinske in didaktične zasnove, tako da lahko študij in raziskovalno delo potekata enakovredno za doktorande, ki prihajajo na študij z izrazito usmeritvijo v računalništvo in informatiko, in za doktorande, katerih predznanja so bolj osredotočena na druga področja tehnike, naravoslovja in matematike ter celo na netehniška področja. 2. Cilj predmetnika na programu 3. stopnje Računalništvo in informatika je, da ponudi doktorandom dovolj široko izbiro za poglobljeno znanstveno in razvojno raziskovanje in usposabljanje. Poleg izbirnosti, ki pomeni temeljni kamen bolonjskih študijev, pa program poudarja tudi samoiniciativnost in individualnost študentov. Te elemente dosegamo z dvema odprtima študijskima konceptoma, ki dopolnjujeta predmetno izbiro in omogočata pridobivanje kreditnih točk s seminarskim delom in z individualnim raziskovalnim delom. 3. Program je usklajen s smernicami znanstvenega in razvojnega raziskovanja v Evropski zvezi in drugod po svetu. Predvideva nemoteno prehajanje in zaporedni študij na več univerzah. Doktorji znanosti, ki so ali bodo končali študij, so usposobljeni za raziskovalno delo na univerzah in raziskovalnih inštitutih, prav tako pa tudi v razvojnih oddelkih naprednih industrijskih podjetij. Želimo jih utrditi v prepričanju, da napredek gospodarstva ni možen, če ne ustvarjamo novega znanja, ki je znanstvenoraziskovalno utemeljeno, in če ga industrijska podjetja niso sposobna prenesti v svoje poslovne procese, storitve in proizvode z visoko dodano vrednostjo. 4. Kakor je za doktorske programe običajno, tudi doktorski študijski program 3. stopnje Računalništvo in informatika gradi na angažiranih in ustvarjalnih posameznikih, tako mentorjih kot doktorandih. Prepričani smo, da so seminarji in individualna raziskovalna dela poleg izbirnih predmetov, še dodatno spodbujajo kvalitetno raziskovanje in izmenjavo mnenj v kompetentnih skupinah.

Doktorski študijski program Računalništvo in informatika bo študentom omogočal, da poleg usklajenih strokovnih znanj osvojijo vse elemente znanstvenega in razvojnega raziskovanja. Pridobili bodo spretnosti znanstvenega komuniciranja in skupinskega raziskovalnega sodelovanja. Najpomembnejše splošne kompetence, pridobljene v programu, bodo: • sposobnost analitičnega razmisleka in razgradnje kompleksnih problemov in situacij, • sposobnost razumevanja kompleksnih naravnih, tehniških, tehnoloških, ekonomsko-podjetniških in družbenih situacij ter modelov, • sposobnost oblikovanja in izražanja strokovnega mnenja, podprtega z argumentiranimi stališči stroke in znanosti, • raziskovalna kritičnost, odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri izvedbi znanstvenih poskusov ali razvojnih nalog, • poznavanje znanstvenih metodologij, metod in tehnik, hkrati pa tudi razvojnih in tehnoloških zahtev, ki se pojavljajo v gospodarstvu, • dobro poznavanje patentnega inženirstva in uvajanja tehničnih in tehnoloških izboljšav, njihove povezanosti z znanstvenim raziskovanjem in pomena za družbeni razvoj.

Posamezni sklopi predmetov v predlaganem programu razvijajo naslednje kompetence: • široko poznavanje računalniških in informacijskih tehnologij, primerno za raziskovanje v več specifičnih smereh, kot so inteligentni sistemi, multimodalni vmesniki človek-stroj, vseprisotno računalništvo, programsko inženirstvo, informacijske tehnologije in storitve itd.; • dobro poznavanje matematično-tehniškega aparata za razumevanje delovanja, analize in sinteze računalniških in informacijskih modelov in sistemov; • odlično obvladovanje metodologije in tehnik znanstvenega in razvojnega raziskovanja ter znanstvenega komuniciranja; • sposobnost raziskovanja, razvoja in sinteze novih metod, postopkov ali naprav, izhajajoč iz analize, in simulacij kompleksnih problemov in situacij ter eksperimentov za potrjevanje dobrih hipotez in rešitev. Izobraževanje bo potekalo na naslednjih področjih: - izpopolnjeni računalniški algoritmi; - umetna inteligenca, inteligentni sistemi, upravljanje z znanjem in spletne storitve, - računalniška grafika in geometrija, - interakcija med človekom in strojem, multimediji; - metodologije razvoja in integracije informacijskih sistemov, ponovna uporaba in programske platforme za njihov razvoj; - računalniško obdelovanje jezikov oziroma programskih jezikov, domensko specifični jeziki, gramatike in orodja; - preučevanje in zagotavljanje zaščite in varovanja programskih rešitev, podatkov in sistemov ter njihove zanesljivosti in kakovosti; - izpopolnjeni postopki za obdelavo signalov in slik ter računalniški vid; - heterogeni in vseprisotni računalniški sistemi ter integriranje rešitev različnega izvora, generacij in izvajalnih okolij; - razpoznavanje vzorcev, podatkovno rudarjenje, stojno učenje in samoučeči sistemi.

V študijski program 3. stopnje Računalništvo in informatika se lahko vpiše kdor je zaključil: a) študijski program 2. stopnje, b) univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, c) visokošolski strokovni študijski program (sprejet pred 11. 6. 2004) in študijski program za pridobitev specializacije. Navedeni kandidati morajo pred vpisom opraviti študijske obveznosti v obsegu do največ 35 ECTS iz študijskega programa 2. stopnje s področij računalništva ali informatike. Študijske obveznosti (nabor predmetov) takim kandidatom določi Komisija za znanstveno-raziskovalno delo Senata Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, pri čemer upošteva kandidatovo področje izobrazbe (vrsto programa, ki ga je kandidat zaključil), d) študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 točkami ECTS. Primerno predhodno znanje je zaključen univerzitetni ali magistrski (2. bolonjska stopnja) študij s področij računalništva ali informatike.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bo izbira kandidatov temeljila na: - zaključni oceni študija (20 %), - oceni, doseženi pri izbirnem izpitu s področja računalništva in informatike (80 %). Pri izbirnem izpitu lahko kandidat do 50% ocene nadomesti z oceno svojega dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa. Merila za takšno oceno so: - izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI, ali A&HCI, - objavljeni prispevki v zbornikih mednarodnih konferenc, - druge objave.

Prehodi med programi so mogoči skladno z Zakonom o visokem šolstvu, Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Po merilih za prehode se v drugi letnik doktorskega študijskega programa 3. stopnje Računalništvo in informatika lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: • študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11.06.2004, in se mu ob vpisu prizna 60 točk ECTS, • univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.06.2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 točk ECTS. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oz. učnih izidov; • med katerimi se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Komisija za znanstveno-raziskovalno dejavnost UM FERI za vsakega kandidata posebej določi, kateri predmeti se mu priznajo v zgoraj navedenem obsegu točk ECTS.

UM FERI priznava kandidatom pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru, ki ureja postopke za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih kandidati pridobijo s formalnim in neformalnim učenjem pred vpisom in med študijem na Univerzi v Mariboru. Pravilnik se nahaja na spletni povezavi: https://feri.um.si/site/assets/files/1278/pravilnik_o_priznavanju_znanj_in_spretnosti_v_sp_um.pdf Fakulteta kandidatom prizna znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, če le-ta po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani. Podlaga za priznavanje znanj in spretnosti so potrdila ali druge listine: - javno veljavne listine (spričevala, diplome), - potrdila o opravljenem delu študijskega programa ali opravljenih obveznosti v študijskem programu, - potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju, spričevala ter druge listine, - izdelki, storitve, projekti, objave in druga avtorska dela kandidatov, - dokazila o registriranih patentih, - ustrezne reference o praktičnem usposabljanju in delovnih izkušnjah, - znanja, pridobljena s samoizobraževanjem in priložnostnim učenjem in druga dokazila/znanja, o katerih presoja Komisija za znanstveno-raziskovalno delo UM FERI.

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 točk ECTS.