SLO | EN
PRD-v18

1

Univerzitetni študij

1 (prva)

7 (7)

0000328

6/2

2024/25

18 ECTS 180 ECTS

dipl. inž. gradb. (UN)
diplomirani inženir gradbeništva (UN)
diplomirana inženirka gradbeništva (UN)

B.Sc.
Bachelor of Science

07 – Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo

0732 – Gradbeništvo

2 – Tehniške in tehnološke vede

izr. prof. dr. MARKO RENČELJ, univ. dipl. inž. grad.

GRADBENIŠTVO

ŠIROK NABOR ZNANJA

Diplomant pridobi širok nabor znanja s področja štirih študijskih programov:gradbeništvo,gospodarsko inženirstvo, prometno inženirstvo in arhitektura.

Uspešno zaključen študij diplomantu omog

Uspešno zaključen študij diplomantu omogoča visoko zaposljivost na trgu dela.

ZNANJE GRADBENIŠTVA

Diplomant pridobi široko znanje, ki omogoča reševanje inženirskih problemov ob upoštevanju predpisov za varstvo okolja.

INOVATIVNO ZNANJE

Diplomant ima sposobnost inovativnega povezovanja različnih področij.

NATANČNOST IN DOVRŠENOST

Diplomant gradbeništva pridobi pričakovana znanja kot to zahteva slovenska gradbena stroka.

POVEZOVANJE IN SODELOVANJE

Diplomant gradbeništva je usposobljen za kreativno delo v timu gradbenih projektantov in izvajalcev ter projektantov in izvajalcev drugih strok.

Besedilo o sprejetju

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo je članica javne Univerze v Mariboru. Študijski program GRADBENIŠTVO je bil akreditiran 29. 9. 2006. Zunanja evalvacija Univerze v Mariboru je bila izvedena v letu 2022, za kar je pristojna Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, ki izpolnjuje evropske standarde in usmeritve (je registrirana v EQAR in članica ENQA).

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Pogoji za vpis v 2. letnik: Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zbere najmanj 45 ECTS, obvezno pa mora opraviti izpit pri predmetu: Matematika A in Gradbena statika 1. Pogoji za vpis v 3. letnik: Študent napreduje v 3. letnik, če ima opravljene vse izpite 1. letnika in če zbere še najmanj 40 ECTS z opravljenimi izpiti 2. letnika. Obvezno mora opraviti predmete 2. letnika: Matematika C, Osnove projektiranja konstrukcij in Trdnost .

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Program ne vsebuje delov, ki bi jih bilo mogoče posamezno zaključiti.

Možnosti za nadaljevanje študija

Diplomant študijskega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe (1. stopnja) lahko nadaljuje z magistrskim študijem (2. stopnja) skladno s pogoji, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje podiplomski študijski program.

Možnosti za zaposlitev

Diplomanti dodiplomskega univerzitetnega študija gradbeništva so usposobljeni za reševanje vseh vrst tipičnih in zahtevnejših praktičnih, razvojnih in raziskovalnih nalog. Te naloge pa lahko opravljajo samostojno po pridobljenih ustreznih strokovnih praktičnih izkušnjah in ob ustreznem dodatnem formalnem ali neformalnem dopolnilnem izobraževanju. Pridobljena znanja diplomantom zagotavljajo uspešno opravljanje delovnih nalog pri vodenju in organizaciji graditve objektov, projektiranju tipičnih gradbenih objektov, zasnovi ter načrtovanju tehnologij in izvajanju nadzora pri graditvi objektov ter podobnih nalog. Usposobljeni so pri delu upoštevati hkrati z varnostjo in funkcionalnostjo tudi gospodarske, naravovarstvene in ekološke vidike graditve objektov. Diplomanti so usposobljeni za zahtevnejše strokovno in raziskovalno delo na področju visokih in nizkih gradenj, prometa, hidrotehnike, preskrbe z vodo, pa tudi za vodenje gradbenih podjetij. Na področju konstrukcijskega inženirstva lahko opravljajo dela pri zasnovi, statičnih analizah, dimenzioniranju in konstrukcijski ter tehnološki izvedbi vseh vrst gradbenih objektov, kot so npr. stanovanjske, industrijske in dvoranske zgradbe, premostitvene objekte, jezove, geotehnične in hidrotehnične zgradbe, čistilne in komunalne naprave itd. Na področju prometnih gradenj bodo diplomanti usposobljeni za načrtovanje, dimenzioniranje in opremljanje prometnic. Delokrog obsega področje cestnega in železniškega prometa vključno z njunimi medsebojnimi povezavami in napravami. Na področju hidrotehnike in vodnega gospodarstva se vključujejo zlasti v zasnovo in načrtovanje ter graditev vodnogospodarskih objektov, ob hkratnem upoštevanju pogojev varstva okolja, zaščite voda ter varstva pred poplavami in erozijskimi pojavi. Med značilne naloge inženirja uvrščamo zlasti urejanje vodotokov, preskrbo s pitno in tehnološko vodo ter načrtovanje in izvajanje kanalizacijskih in čistilnih naprav.

Dodatne informacije

Dodatne informacije o študijskih programih, ki jih ponuja fakulteta, so objavljene na spletni strani - UM FGPA Študij: https://www.fgpa.um.si/studij/.

Načini ocenjevanja

S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja in ocenjevanja študentov. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.

Temeljni cilji študijskega programa

- Izobraževanje široko razgledanega diplomanta, ki bo pri reševanju inženirskih problemov sposoben inovativnega povezovanja različnih področij. - Študentu omogočiti prehajanje med sorodnimi dodiplomskimi programi. - Zadostiti vsebini pričakovanih znanj za področje gradbeništva kot to zahteva slovenska gradbena stroka. - Ponuditi študijski program, ki povezuje vsa specifična znanja in specialnosti s področja gradbeništva, kar omogoča diplomantu po končanem programu nadaljevanje študija na podiplomskem študijskem programu »Gradbeništvo« ali sorodnih podiplomskih programih. - Usklajenost študijskega programa z Bolonjsko deklaracijo, kar posredno omogoča mednarodno primerljivost in prehodnost. - Izobraziti lik strokovnjaka s področja gradbeništva v skladu z evropskimi smernicami ter z mednarodno primerljivostjo programa diplomantu omogočiti po končanem študiju nadaljevanje podiplomskega študija na inštitucijah širom Evrope ali sveta, kakor tudi možnost zaposlovanja diplomantov v evropski uniji. - Cilj novega programa je tudi zagotavljanje boljše prehodnosti študentov s poudarkom na povečanem individualnem delu pod vodstvom mentorja (tutorja) v višjih letnikih. - Zaradi želje po kasnejši akreditaciji programa za naziv Euro-ing. zagotoviti usklajenost programa z minimalnimi zahtevami združenja FEANI: a. Matematika in naravoslovje vsaj 20 % vseh ECTS. b. Višja matematika (linearna algebra, analitična geometrija, diferencialni in integralni račun, numerična analiza, operacijske raziskave, ...) vsaj 24 ECTS. c. Tehniški predmeti vsaj 60 % vseh ECTS pri tri letnem študiju in 50 % pri daljšem študiju. d. Ne-tehniški predmeti (komunikacijske spretnosti, ekonomika, management, skupinsko delo, pravo, varnost, okolje, jeziki, ...) okoli 10 % vseh ECTS.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Študentje v UN študijskem programu 1. stopnje Gradbeništvo v okviru splošnih kompetenc pridobijo predvsem: - Usposobljenost, da bodo na podlagi osvojenega temeljnega znanja osnovnih naravoslovnih ved, informatike, geodezije, inženirske etike, osnovnih ved gradbene stroke ter osnovnih strokovnih znanj gradbene stroke sposobni projektiranja in izvajanja gradbenih del v smislu ustrezne kakovosti in cene ter izvajati neodvisno tehniško presojo na podlagi znanstvene analize in sinteze. - Na osnovi pridobljenih osnovnih znanj strokovnih gradbenih predmetov usposobljenost kreativnega dela v timu gradbenih projektantov in izvajalcev gradbenih del. - Usposobljenost povezovanja osnov inženirske ekonomike in problematike varstva okolja s problematiko projektiranja gradbenih konstrukcij in gradbenih izdelkov. - Večjo kreativnost in inovativnost kot rezultat interdisciplinarnosti študija. - Sposobnost uporabe znanja v praksi. - Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic. - Obvladovanje osnov raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje. - Razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, vključno komunikacij v mednarodnem okolju. - Etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki. - Kooperativnost, delo v skupini, tako v interdisciplinarnem kot mednarodnem okolju.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Študentje v UN študijskem programu 1. stopnje Gradbeništvo v okviru predmetno specifičnih kompetenc pridobijo in obvladajo zlasti: - Znanja s področja projektiranja, organiziranja, managmenta in vodenja gradbenih del in gradbene proizvodnje, gradbene informatike, ekologije, urbanega planiranja in okoljske politike. - Poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovinskega razvoja gradbene vede (predmet »Uvod v gradbeništvo«). - Komuniciranje znotraj organizacije in navzven s partnerji in strankami (predmeta »Etika in inženirstvo«, »Organizacija grajenja«). - Sposobnost reševanja posameznih (manj zahtevnih) delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov. - Diplomant je sposoben samostojnega dimenzioniranja gradbenih elementov, vendar jih še ne povezuje v celote (objekte), zato ni sposoben projektiranja celotnih objektov. - Diplomant je usposobljen za samostojno in kreativno opravljanje določenih (manj zahtevnih) nalog s področja gradbeništva, sposoben je opravljanja posameznih zahtevnejših nalog znotraj skupine, ter za asistiranje pri vodenju obstoječih tehnoloških postopkov v prvi alineji opisanih dejavnosti in njihovo posodabljanje. Poudariti pa bi želeli, da smo prenovo študijskih programov nastavili tako, da univerzitetni dodiplomski program »Gradbeništvo« diplomantu ne zagotavlja vseh projektantskih in izvajalskih pristojnosti, ki jih bo diplomant naknadno pridobil na magistrskem podiplomskem programu Gradbeništvo. Tako diplomant predlaganega univerzitetnega dodiplomskega programa Gradbeništvo še ni sposoben samostojno voditi zahtevnejših gradbenih projektov, sposoben pa je sodelovati v projektnem timu pri opravljanju določenih strokovnih nalog. Študentje nadalje pridobijo znanja za: - Koherentno obvladovanje temeljnega znanja (naravoslovne vede, matematika, informatika, mehanika, gradbeni materiali) ter sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in njihove aplikacije. - Uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na temeljnem in osnovnem strokovnem področju. - Sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline. - Razumevanje splošne strukture temeljne discipline ter povezanost med njenimi poddisciplinami. - Razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na določenem strokovnem področju.

Pogoji za vpis v program

V univerzitetni študijski program Gradbeništvo se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od predmetov splošne mature; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: - splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: - splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, - uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.

Merila za prehode med študijskimi programi

Kandidati se po Merili za prehode med študijskimi programi vpišejo : • v drugi ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Gradbeništvo, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji. Prehajajo lahko s področja gradbeništva, arhitekture, gospodarskega inženirstva in strojništva. • Vpis višješolskega diplomanta v univerzitetni študijski program 1. stopnje Gradbeništvo ni možen. Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Gradbeništvo, • prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavljaj pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, • se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati: • vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, • potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom kreditnih točk, • potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, • potrdilo o plačilu postopka. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Postopek bo potekal v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru. Kandidat bo oddal Vlogo za priznavanje znanj in spretnosti, ki jih je pridobil v formalnih izobraževalnih programih ali v obliki neformalnega izobraževanja. Vlogi bo priložil ustrezna dokazila.

Pogoji za dokončanje študija

Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 ECTS.