Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo je članica javne Univerze v Mariboru. Študijski program KEMIJSKO INŽENIRSTVO je bil akreditiran 23. 10. 2008. Zunanja evalvacija Univerze v Mariboru je bila izvedena v letu 2022, za kar je pristojna Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, ki izpolnjuje evropske standarde in usmeritve (je registrirana v EQAR in članica ENQA.) Sprememba imena študijskega programa Kemijska tehnolofgija v Kemijsko inženirstvo je bila potrjena na Senatu Fakultete za Kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru 9. 11. 2018, na Senatu Univerze v Mariboru pa 27.11. 2019.

Študenti se vpisujejo v višje letnike, če so s študijskim programom izpolnili obveznosti: Pogoji za napredovanje v 2. letnik: Opravljene vse študijske obveznosti 1. letnika (60 ECTS) Pogoji za napredovanje v 3. letnik: Opravljene vse študijske obveznosti 2. letnika (60 ECTS) Napredovanje pod izrednimi pogoji: Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko komisija za študijske zadeve Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik, če ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti, če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil.

Študijski program ne predvideva dokončanja posameznih delov študijskega programa.

Diplomirani inženirji kemijskega inženirstva (UN) lahko nadaljujejo študij na magistrskih študijskih programih Kemijsko inženirstvo ali Kemija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ali na magistrskih programih drugih fakultet v skladu z vpisnimi pogoji.

Diplomirani inženirji kemijskega inženirstva (UN) se lahko zaposlujejo v naslednjih industrijskih panogah: kemijski, farmacevtski, naftni, petrokemijski, gumarski, usnjarski, strojni, metalurški, nekovinski (steklo, cement, keramika), živilski in tekstilni industriji, v industriji celuloze in papirja, plastičnih mas in vlaken ter v industriji procesne opreme. Sodelujejo lahko pri vodenju podjetij, projektiranju, strokovnem svetovanju, trženju, zaščiti okolja, varstvu pri delu, računalništvu in informatiki. Usposobljeni so za raziskovanje in razvoj novih proizvodov, procesov in opreme, za vodenje proizvodnje, delo v laboratoriju, nadzor izgradnje obratov itd. Zaposlujejo se lahko v državni upravi, npr. carina, inšpekcije, in v šolstvu.

Dodatne informacije o študijskih programih, ki jih ponuja fakulteta, so objavljene na spletni strani - UM FKKT - Študenti: https://www.fkkt.um.si/sl/studenti

Načini ocenjevanja in preverjanja znanja so določeni v učnih načrtih posameznih predmetov. Najznačilnejši so: sprotni testi (računski in teoretični), pisni izpit, ustni izpit, računski izpit, teoretični izpit, seminarske naloge, predstavitev seminarske naloge, reševanje problemov, aktivno delo na predavanjih, zaključno delo (diplomsko, magistrsko ali doktorska disertacija) in ustni zagovor zaključnega dela. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Rezultate izpitov lahko študenti preverijo preko Akademskega informacijskega podsistema (AIPS) in pri določenih predmetih preko elektronskega podpornega sistema Moodle. Oba sistema zagotavljata varstvo osebnih podatkov, tako da so študentu vidni samo njegovi rezultati. Nosilci in izvajalci predmetov so študentom vselej pripravljeni posredovati dodatna pojasnila glede ocenjevanja osebno ali preko elektronske pošte. Študentje pogosto prihajajo k profesorjem na ogled rezultatov preverjanja znanja, pri čemer jim profesorji razložijo morebitne napake in dajo napotke za nadaljnje učenje. Uspešnost opravljanja izpitov in študija redno analiziramo in objavljamo v Samoevelvacijskem poročilu UM FKKT, ki je objavljeno na spletni strani: http://www.fkkt.um.si/sl/kakovost.

Temeljni cilj programa je razvijanje sposobnosti študentov, značilnih za inovativno raziskovalno okolje: - uporaba znanstvenih metod in doseganje znanstvenih rešitev; - sodobno obravnavanje problemov od identifikacije, abstrakcije, strukturiranja in sistematizacije problemov; - uporaba holističnih spretnosti za reševanje problemov na osnovi analitskih in sinteznih metodologij (sistemski pristop in obvladovanje kompleksnosti).

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom Po diplomiranju mora prvostopenjski diplomirani inženir kemijskega inženirstva (UN) biti sposoben: 1. izvajati znanstveno podprte analize in sinteze na področju kemije in kemijske tehnike ter razumeti vpliv tehniških rešitev na okoljske in socialne odnose, 2. holistične obravnave problema na osnovi fundamentalnih analiznih tehnik in metodologij, 3. uporabiti pridobljeno znanje pri reševanju kvalitativnih in kvantitativnih nalog na področju kemije in kemijske tehnike, 4. identificirati in reševati probleme z uporabo znanstvenih metod in postopkov na danem specialističnem področju, 5. prepoznati in dopolniti dobro laboratorijsko prakso, imeti spretnosti za izvajanje standardnih laboratorijskih postopkov vključno z uporabo instrumentov pri sintezi in analiznih postopkih ter imeti sposobnost podajati in razložiti laboratorijske rezultate, 6. varnega ravnanja s kemikalijami glede na njihove fizikalne in kemijske lastnosti ter imeti sposobnost oceniti tveganje glede na uporabljene kemikalije in postopke, 7. opazovati in meriti kemijske lastnosti in spremembe, ter sistematsko in zanesljivo nadzorovati, zapisovati in obdelovati podatke v kemiji in kemijski tehniki, 8. pridobivati znanje iz ustrezne literature in podatkovnih virov vključno z računalniškimi bazami podatkov, 9. učinkovito komunicirati, tudi v angleščini, in uporabljati moderna predstavitvena orodja, 10. delati timsko v multidisciplinarnih skupinah, 11. razumeti principe vodenja in razumeti poslovno prakso, 12. razumeti svojo poklicno in etično odgovornost, 13. samostojnega, tudi poglobljenega učenja in imeti potrebo po vseživljenjskem učenju.

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom: 1. znanje ustreznih temeljnih ved in njihove geneze (še posebej matematike, kemije, biokemije, fizike) za razumevanje, opisovanje in reševanje pojavov v kemiji in kemijski tehniki: a. razumevanje osnove kemijske terminologije, nomenklature in uporabe enot, b. poznavanje osnovnih tipov kemijskih reakcij in njihovih osnovnih značilnosti, c. poznavanje osnov in postopkov kemijske analize in karakterizacije spojin, d. poznavanje osnovnih metod strukturnih preiskav vključno s spektroskopijo in strukturnih značilnosti elementov ter njihovih spojin vključno s stereokemijo, e. poznavanje značilnosti različnih agregatnih stanj in teorije, ki jih opisujejo, f. poznavanje osnov termodinamike in njihove uporabe v kemiji, g. poznavanje kinetike kemijskih sprememb vključno s katalizo, h. znanje iz sistematike elementov in njihovih spojin vključno s periodnim sistemom, i. poznavanje lastnosti alifatskih, aromatskih, heterocikličnih in organokovinskih spojin ter poznavanje narave in lastnosti funkcionalnih skupin v organskih molekulah, j. poznavanje glavnih sinteznih poti v organski in anorganski kemiji, k. poznavanje zveze med lastnostmi materialov in njihovo atomsko oz. molekulsko strukturo, l. poznavanje kemije bioloških molekul in procesov, 2. razumevanje splošne strukture kemijske tehnike in povezanosti med poddisciplinami, 3. razumevanje osnovnih principov v kemijski tehniki: a. snovne in energijske bilance, bilance gibalne količine, stroškovne bilance, b. ravnotežje, c. tokovne procese (kemijska reakcija, prenos snovi, energije in gibalne količine) in jih biti sposoben uporabiti za (analitično, numerično in grafično) reševanje raznih kemijsko- tehniških problemov, d. osnovne operacije, 4. razumevanje osnovnih konceptov vodenja procesov, 5. razumevanje principov modernih metod procesno-produktnih meritev, 6. biti sposoben načrtovati, izvajati, razložiti in poročati o enostavnih eksperimentih, 7. biti sposoben pridobivati znanje iz ustrezne literature in podatkovnih virov, 8. biti sposoben osnovnega razumevanja problematike varnosti, zdravja in okolja, 9. razumevanje koncepta vzdržnosti (trajnosti, sonaravnosti), 10. razumevanje osnovnega koncepta kemijske produktne tehnike, 11. imeti znanje o nekaj praktičnih aplikacijah procesne in produktne tehnike (s projekti), 12. biti sposoben analizirati kompleksne pojave na izbranem specialističnem področju, 13. biti sposoben in imeti nekaj izkušenj pri uporabi ustrezne programske opreme in drugih naprednih orodij, 14. biti sposoben izvesti ustrezno načrtovanje, optimiranje in dinamiko procesov z uporabo znanstvenih metod in postopkov na danem specialističnem področju, 15. biti sposoben ekonomsko ovrednotiti procese in projekte.

V univerzitetni študijski program Kemijsko inženirstvo se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz predmeta splošne mature matematika oziroma tuj jezik, če je matematiko že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: - splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: - splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, - uspeh pri predmetu splošne mature 20 % točk.

Kandidati se po Merilih za prehode med študijskimi programi vpišejo: • v drugi ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kemijsko inženirstvo, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v nov študijski program na isti stopnji. Prehajajo lahko s področja kemija, kemijska tehnologija, kemijska tehnika, procesna tehnika, biokemijska tehnika, kemijsko inženirstvo in enovit dvopredmetni študijski program predmetni učitelj, usmeritev Izobraževalna kemija in …). Prehodi iz višješolskih strokovnih programov niso možni. Prehod je mogoč, če kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Kemijsko inženirstvo, • prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavljaj pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, • se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru fakulteti posredovati: • vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, • potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom kreditnih točk, • potrjene učne načrte, po katerih je bilo pridobljeno znanje, • potrdilo o plačilu postopka. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega se kandidatu lahko priznajo opravljene študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja novega programa ter se mu določijo nove obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi zaključiti študij v novem študijskem programu. V primeru omejitve vpisa se kandidati, ki so se prijavili za vpis v višji letnik v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi, izberejo na osnovi števila ECTS točk izpitov, ki so se jim priznali na ŠP, v katerega se želijo vpisati.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti so urejena s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru. Ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti mora temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa.

Prvostopenjski univerzitetni študijski program Kemijsko inženirstvo konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 ECTS ter pripravi in uspešno zagovarja diplomsko nalogo.