Univerzitetni enopredmetni študijski program Fizika je bil sprejet na Senatu Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru 16. 5. 2006 in na Senatu Univerze v Mariboru 19. 4. 2006. Na podlagi 49. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in na podlagi Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Svet za visoko šolstvo na svoji 16. seji, 8. decembra 2006 sprejel pozitivno mnenje o programu. Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 36/06) ter določil Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 75/06 - Statut UM UPB2) izvaja navedeni študijski program Fakulteta za naravoslovje in matematiko.

Pogoj za vpis v 2. letnik je zbranih najmanj 52 ECTS in opravljene vse obveznosti pri laboratorijskih vajah. Med opravljenimi predmeti morajo biti Mehanika, Elektromagnetizem, Termodinamika, Fizikalni eksperimenti 1, Osnovna merjenja. Brez opravljenih predmetov Mehanika, Elektromagnetizem, Termodinamika, Fizikalni eksperimenti In Osnovna merjenja ni možno niti izjemno napredovanje v višji letnik. Pogoj za vpis v 3. letnik so opravljene vse obveznosti iz 1. letnika, zbranih najmanj 45 ECTS iz 2. letnika in opravljene vse obveznosti pri laboratorijskih vajah 2. letnika. Med opravljenimi predmeti morajo biti Nihanje in valovanje, Moderna fizika, Matematična fizika 1, Fizikalni eksperimenti 2 ter Fizikalni eksperimenti 3. Brez opravljenih vseh obveznosti 1. letnika ter opravljenih predmetov Nihanje in valovanje, Moderna fizika, Matematična fizika 1, Fizikalni eksperimenti 2 ter Fizikalni eksperimenti 3 ni možno niti izjemno napredovanje v 3. letnik.

Diplomanti lahko nadaljujejo študij na podiplomskih študijskih programih skladno s pogoji visokošolskega zavoda, ki razpisuje podiplomski študijski program.

Diplomant pridobi sposobnost logičnega razmišljanja, prepoznavanja problemov in pristopov k njihovemu reševanju. S tem mu diploma daje idealne možnosti zaposlitve na delovna mesta v podjetjih, zavodih in inštitutih, odpira pa se mu tudi širok spekter samozaposlitvenih možnosti. Glede na splošne in predmetno-specifične kompetence študijskega programa, se diplomant lahko zaposli na delovna mesta, kjer se po starih merilih zahteva višješolska izobrazba fizikalne smeri ali le višješolska izobrazba (brez definirane smeri). V nadaljevanju konkretiziramo opise delovnih mest, ki so primerna za diplomanta fizike 1. stopnje. Opisi so narejeni po vzorcu opisov delovnih mest, povzetih po razpisih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Diplomant univerzitetnega študijskega programa Fizika se lahko zaposli za / kot: - vzdrževanje in izvajanje merilnih tehnik v industriji, podprtih z sodobnimi komunikacijskimi, informacijskimi in računalniškimi sistemi; - tehnični diagnostik (meritve hrupa, vibracij, lasersko centriranje); izvajanje fizikalnih meritev na področju varstva okolja in varstva pri delu; - strokovni sodelavec na področju jedrske tehnologije; - dela na interdisciplinarnih področjih v medicini kot operater in vzdrževalec diagnostičnih in terapevtskih aparatur (radiologija, računalniška tomografija (CT), magnetno resonančno slikanje (MRI); - dela laboranta za fiziko in računalništvo na osnovnih šolah, strokovnih srednjih šolah in gimnazijah; - dela strokovnega sodelavca za pripravo in razvoj modelov in računalniških aplikacij za modeliranje ter optimizacijo proizvodnih procesov; - strokovni sodelavec za optimizacijo porabe energije in surovin pri proizvodnih procesih; - svetovanje in prodaja izolacijskih materialov za stanovanjske in industrijske objekte; izračuni toplotnih izgub na objektih; - trženje izdelkov s področja merilnih tehnik in ustrezne računalniške programske in multimedijske opreme; - prodaja specifične merilne opreme v medicini, ki zahteva več fizikalnega znanja.

V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj. Samostojno delo študenta obsega 3235 ur. Program temelji na močni vertikalni in horizontalni povezanosti predmetov.

V posameznem letniku/semestru potekajo predmeti, ki se dopolnjujejo, znanje iz predmetov posameznega semestra pa je podlaga za uspešno delo pri predmetih v semestrih, ki sledijo. Študent si 18,3 % programa oblikuje po lastnih interesih z izbiro izbirnih predmetov. Obvezna praksa v študijskem programu ni predvidena.

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXVIII-7-2010), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXX-2-2012), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXXII-5-2014), Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM - neuradno prečiščeno besedilo (l. 2015), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009/41 AG (l. 2019) https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf; Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (Obvestila UM, št. XXXVIII-11-2020); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (Obvestila UM, št. XXXIX-8-2021). Oblike in načini preverjanja znanja opredeljuje 5. člen pravilnika. Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani fakultete: https://www.fnm.um.si/index.php/shema/

Temeljni cilj programa je, da diplomant poleg temeljnih fizikalnih znanj pridobi še osnovna znanja s področja analize in strukture dinamičnih sistemov ter razumevanja kompleksnih sistemov v naravi in družbi na osnovi relativno preprostih fizikalnih osnov. Cilj je dati diplomantu osnovno znanje na aplikativnih področjih, ki se nato v celoti razvijejo na študiju druge stopnje: analiza dinamike kompleksnih sistemov in ekonofizika, računalniška fizika, biofizika in okoljska fizika. Te usmeritve so v skladu z aktualnimi potrebami trga in vizijo razvoja potreb v prihodnosti. Pomemben cilj je, da diplomant pridobi sposobnost logičnega razmišljanja, prepoznavanja problemov in pristopov k njihovemu reševanju ter da je sposoben opravljati delo ob podpori sodobnih komunikacijskih, informacijskih in računalniških sistemov. Vsaka učna enota ima določene cilje, ki jih študent pri predmetu pridobi. Doseganje ciljev se preverja s pisnimi in ustnimi izpiti, preizkusom praktičnih znanj, zagovori seminarskih nalog, predstavitvami samostojnega dela (problemsko učenje), pri laboratorijskem delu pa z zagovori dnevnikov vaj, sproti pa se preverja tudi ustreznost izvedbe laboratorijskega dela.

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom Fizika: - sposobnost sistemskega mišljenja, ki omogoča diplomantu vključevanje v interdisciplinarne skupine za obravnavo kompleksnih sistemov na različnih področjih v naravoslovju, bančništvu, zavarovalništvu, reševanju okoljskih problemov, - sposobnost analize kompleksnih sistemov, ki je osnova za razumevanje delovanja sistemov v naravi, okolju in družbi, - poznavanje strukture in delovanja fizikalnih sistemov ter aplikacija teh znanj na druga področja, - sposobnost uporabe znanja v praksi, - reševanje strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod, - kooperativnost in delo v skupini.

Predmetno-specifične kompetence oziroma učni izidi, ki se s programom pridobijo so: - poznavanje in razumevanje fizikalnih sistemov, - poznavanje in razumevanje temeljnih fizikalnih konceptov in njihova uporaba pri razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju, - poznavanje povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi sistemi v naravi in družbi, - razumevanje in reševanje osnovnih fizikalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju, - uporaba pristopov naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi, - usposobljenost za varno terensko in laboratorijsko eksperimentiranje, sposobnost ocene nevarnosti dela, poznavanje varnostnih predpisov in ravnanje v skladu z njimi, - prikaz in interpretacija eksperimentalnih podatkov in njihova povezava s teorijo, ocena natančnosti izmerjenih količin, - razvite računske spretnosti za reševanje problemov in sposobnost ocene reda velikosti in enot rezultatov, - sposobnost vključevanja v projektno, skupinsko in laboratorijsko delo, - načrtovanje projektnega, skupinskega in laboratorijskega dela, - povezovanje makroskopske in mikroskopske razlage pojavov, - poznavanje in razumevanje vpliva fizike na razvoj tehnike in tehnologije, - osnovno razumevanje okoljske problematike in pomen fizike pri preprečevanju ter zmanjševanju onesnaženja.

V študijski program 1. stopnje Fizika se lahko vpiše: a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo na srednješolskih programih Elektrotehnik, Gradbeni tehnik, Kemijski tehnik ali Strojni tehnik in izpit iz predmeta splošne mature, ki mora biti ali Fizika ali Matematika; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi; c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo: kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: - splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60 % točk), - splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk). kandidati iz točke b) izbrani glede na: - splošni uspeh pri poklicni maturi (20 % točk), - splošni uspeh v 3. in 4. letniku (20 % točk), - uspeh iz matematike v 3. in 4. letniku (20 % točk), - uspeh pri predmetu iz splošne mature (40 % točk).

1. Prehod iz visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje in univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje Študentom visokošolskih strokovnih študijskih programov 1. stopnje ali univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje s področja fizikalnih, naravoslovno-matematičnih in tehniških ved, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program, Komisija za študijske zadeve Fakultete za naravoslovje in matematiko določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. 2. Prehod iz višješolskih strokovnih študijskih programov po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju Študentom višješolskih strokovnih študijskih programov s področja fizikalnih, naravoslovno-matematičnih in tehniških ved, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program, Komisija za študijske zadeve Fakultete za naravoslovje in matematiko določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. Opomba k točki 2: Po 39. členu ZIVS in Merilih za prehode med študijskimi programi so prehodi mogoči tudi iz višješolskih strokovnih programov po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 86/2004), seveda če visokošolski zavod presodi, da je to za konkreten program mogoče.

Študentom se v procesu izobraževanja na 1. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. V postopku priznavanja mora ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa. Dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane, se kandidatom priznajo ne glede na to, kje in kako so jih pridobili. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti obsega oddajo vloge, dopolnitve vloge, obravnavo vloge na pristojnem organu članice, izdajo odločbe in postopek za pritožbo kandidata zoper izdani sklep. Če pristojni organ članice na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da znanja in spretnosti po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo kompetencam, ki temeljijo na izobraževalnih ciljih študijskega programa, lahko taka znanja prizna. Priznavanje znanj in spretnosti so definirani v PRAVILNIKU O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI V ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH UNIVERZE V MARIBORU št. 012/2019/2: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20%C5%A1tudijskih%20programih%20UM%20%C5%A1t.%20012-2019-2.pdf

Pogoji za dokončanje študija po študijskem programu Fizika so opravljeni vsi izpiti pri vseh predmetih po predmetniku, vključno z izbirnimi predmeti in skupaj zbranih najmanj 180 ECTS.