Magistrski enopredmetni študijski program Fizika je bil sprejet na Senatu Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru 18.4. 2006 in na Senatu Univerze v Mariboru 16. 5. 2006. Na podlagi 49. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) ) in na podlagi Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Svet RS za visoko šolstvo na svoji 16. seji, 8. decembra 2006 podal soglasje k izvajanju študijskega programa. Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 36/06) ter določil Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, št. 75/06 - Statut UM UPB2) je navedeni študijski program prevzela in ga izvaja Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Spremembe in dopolnitve študijskega programa potrjene na Svetu RS za visoko šolstvo 26. oktobra 2009 in 17. novembra 2011.

Za napredovanje v drugi letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu 45 kreditnih točk ECTS iz prvega letnika in opravljene mora imeti vse laboratorijske vaje. V drugi letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki je opravil študijske obveznosti v obsegu manj kot 45 ECTS. Tak vpis lahko odobri Komisija za podiplomski študij ob soglasju Oddelka za fiziko, na osnovi prošnje kandidata, če ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti (skladno s Statutom UM), če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov, opredeljenih s Statutom UM.

Diplomanti lahko nadaljujejo študij na študijskih programih 3. stopnje skladno s pogoji visokošolskega zavoda, ki razpisuje študijski program 3. stopnje.

Diplomant pridobi široko fizikalno znanje ter znanje uporabe le-tega za obravnavo kompleksnih sistemov, še posebej njihove dinamike ter kompleksne odzivnosti sistemov na številne zunanje parametre. Zaradi širine preglednih fizikalnih znanj, seznanitvijo s sorodnimi področji ter usvojenimi poglobljenimi specifičnimi znanji s področja fizike je diplomant usposobljen za učinkovito strokovno in znanstvenoraziskovalno komunikacijo ter delo v interdisciplinarnih skupinah kot tudi za samostojna dela na številnih interdisciplinarnih področjih biofizike, okoljske fizike, medicine, biotehnologije, ekonofizike, informacijsko-komunikacijske tehnologije ipd. Na vseh teh področjih delovanja je diplomant usposobljen tudi za strokovnega sodelavca pri znanstvenoraziskovalnem delu na aplikativnih in osnovnih raziskavah. Diplomant pridobi sposobnost poglobljenega logičnega razmišljanja, samostojnega prepoznavanja in reševanja problemov ter usvoji različne vrste in metode pristopov k njihovemu reševanju. Z znanjem fizike, apliciranim na različna aktualna področja fizike 21. stoletja (s poudarkom na fiziki kompleksnih sistemov), si pridobi možnosti zaposlitve na delovnih mestih v podjetjih, zavodih, raziskovalnih in razvojnih inštitutih ter visokošolskih institucijah, odprt pa mu je tudi širok spekter samozaposlitvenih možnosti. Diplomant se lahko zaposli na delovna mesta, za katera si s tem študijem pridobi splošne in predmetno-specifične kompetence, ki so predstavljene in definirane v točki 4.2. V nadaljevanju konkretiziramo opise delovnih mest, ki so primerna za diplomanta fizike 2. stopnje. Opisi so narejeni po vzorcu opisov delovnih mest, povzetih po razpisih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Diplomant se lahko zaposli za / kot: - svetovalec pri uporabi zahtevne merilne opreme in njen vzdrževalec v bolnišnicah, zdravstvenih ustanovah; - svetovalec pri nabavi merilne opreme v industriji, farmaciji in zdravstvu; - operater diagnostičnih in terapevtskih aparatur, še posebej na področjih magnetnega resonančnega slikanja ter radiologije in računalniške tomografije; - izračun obsevnih doz in energij sevanj pri radioterapiji oziroma radiodiagnostiki; - razvoj in simulacija modelov za testiranje farmacevtskih izdelkov, predvsem zdravil, in napovedovanje možnih stranskih učinkov; - strokovni sodelavec na raziskovalnih projektih na področju fizike ter interdisciplinarnih raziskovalnih projektih na področjih farmacije, biomedicine in drugih naravoslovnih ved; - vpeljevanje in razvoj merilnih tehnik v industriji ter vodenje merilnih procesov, podprtih z sodobnimi komunikacijskimi, informacijskimi in računalniškimi sistemi; - eksperimentalno delo v industrijskih laboratorijih za kontrolo kvalitete proizvodov in materialov; - vzorčenje in optimizacija testnih meritev za zagotavljanja kakovosti proizvodnje; - svetovalec za optimizacijo proizvodnje, racionalno rabo energetskih virov in materialnih sredstev v proizvodnji; - zahtevnejše izračunavanje toplotnih izgub na objektih, modeliranje toplotne prevodnosti na objektih in predikcija finančnih učinkov uporabe različnih izolacijskih materialov; - sodelavec v razvoju za področja statike in dinamike materialov; - programiranje industrijskih robotov; ocena še dopustnih toleranc pri krmiljenju proizvodnih procesov in v kibernetiki; - zahtevnejše fizikalne meritve v okolju ter modeliranje dinamike in razvoja sistemov z ocenami tveganosti posameznih posegov v okolje, predvsem predikcija možnih neželenih učinkov na človeka in okolje ter finančne posledice; - biofizikalne meritve za potrebe genskega inženiringa in raziskave metabolizma in bioloških procesov v živih bitjih; - modeliranje dinamike in odzivnosti kompleksnih poslovnih sistemov v ekonomiji, bančništvu in zavarovalništvu in sodelovanje v skupinah, ki se ukvarjajo z vodenjem in upravljanjem le-teh; simulacija neželenih učinkov, ki so lahko posledica nepremišljenih ukrepov v kompleksnih ekonomskih sistemih; npr.: razvoj modelov za numerične simulacije škodnih primerov, ocene stopnje tveganja in napoved pričakovanih donosov na kapitalskih trgih; - planiranje prodaje, trženje izdelkov, modeliranje tržnih trendov.

V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj. Samostojno delo študenta obsega 2725 ur.

Obvezna praksa v študijskem programu ni predvidena.

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM : https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXVIII-7-2010), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXX-2-2012), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXXII-5-2014), Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM - neuradno prečiščeno besedilo (l. 2015), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009/41 AG (l. 2019) https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf Oblike in načini preverjanja znanja opredeljuje 5. člen pravilnika. Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani fakultete: https://www.fnm.um.si/index.php/predstavitev-tudija/podiplomski-tudijski-programi/

S podiplomskim študijskim programom »Fizika« kandidat pridobi poglobljena znanja, veščine in metode dela za analizo in kvantitativno obravnavo dinamike in evolucije kompleksnih sistemov na ključnih, trenutno najbolj razvijajočih se področjih sodobnega življenja.   Cilj programa je, da diplomant pridobi znanje v treh temeljnih vidikih, ki imajo jasno začrtano aplikativno usmeritev: analiza dinamike kompleksnih sistemov in ekonofizika, računalniška fizika, biofizika, fizika mehke snovi in okoljska fizika. Te usmeritve so v skladu z aktualnimi potrebami trga in vizijo razvoja potreb v prihodnosti, kar daje študijskemu programu pečat aplikativno usmerjenega sodobnega programa, ki je prilagojen potrebam širšega trga in poleg izobraževanja kadrov za akademsko sfero ponuja možnosti široke zaposljivosti diplomantov od področja industrijskih aplikativnih raziskav, razvijanja in implementacije novih tehnologij, procesne tehnike, krmiljenja, kibernetike, avtomatizacije, razvojnih industrijskih projektov, aplikacije ekonofizike na področje vodenja in upravljanja kompleksnih poslovnih sistemov v ekonomiji, bančništvu in zavarovalništvu ter omogoča vključevanje v interdisciplinarne projekte na področju sodobnih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov ter nenazadnje vključevanje v raziskave kompleksnih sistemov v medicini, diagnostiki in farmaciji.  Vsaka učna enota ima določene cilje, ki jih študent pri predmetu pridobi. Doseganje ciljev se preverja s pisnimi in ustnimi izpiti, preizkusom praktičnih znanj, zagovori seminarskih nalog, predstavitvami samostojnega dela (problemsko učenje), pri laboratorijskem delu pa z zagovori dnevnikov vaj, sproti pa se preverja tudi ustreznost izvedbe laboratorijskega dela.

- sposobnost sistemskega mišljenja, ki omogoča diplomantu vključevanje v in tudi vodenje interdisciplinarnih skupin za obravnavo kompleksnih sistemov na različnih področjih v naravoslovju, bančništvu, zavarovalništvu, reševanju okoljskih problemov, - sposobnost analize kompleksnih sistemov, kar je osnova za razumevanje delovanja sistemov v naravi, okolju in družbi, - sposobnost kvalitativnega in kvantitativnega opisa strukture in dinamike kompleksnega sistema z namenom predvidevanja nadaljnjega razvoja sistema, kar omogoča predvidevanje posledic različnih vplivov na sistem ter s tem reševanje realnih problemov v naravi, okolju in družbi, - temeljito poznavanje strukture in delovanja fizikalnih sistemov ter aplikacija teh znanj na druga področja, - sposobnost uporabe znanja v praksi, - reševanje strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod, - poznavanje eksperimentalnih in drugih metod za preverjanje znanstvenih teorij, - strokovna kritičnost, odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju zahtevnejšega dela, - kooperativnost in delo v skupini (tudi v mednarodnem okolju).

- poglobljeno poznavanje in razumevanje fizikalnih sistemov, - poznavanje in razumevanje temeljnih fizikalnih konceptov in njihova uporaba pri razlagi naravnih pojavov in dogajanj v okolju, - poznavanje povezanosti fizikalnih sistemov z drugimi sistemi v naravi in družbi, - razumevanje in reševanje zahtevnejših fizikalnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju, - uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno reševanje problemov v naravi, okolju in družbi, - usposobljenost za varno terensko in laboratorijsko eksperimentiranje, sposobnost ocene nevarnosti dela, poznavanje varnostnih predpisov in ravnanje v skladu z njimi, - prikaz in interpretacija eksperimentalnih podatkov in njihova povezava s teorijo, ocena natančnosti izmerjenih količin, - razvijanje računskih spretnosti za reševanje problemov in sposobnost ocene reda velikosti in enot rezultatov, - organizacija in vodenje projektnega, skupinskega in laboratorijskega dela, - povezovanje makroskopske in mikroskopske razlage pojavov, - poznavanje in razumevanje vpliva fizike na razvoj tehnike in tehnologije, - razumevanje okoljske problematike in pomen fizike pri preprečevanju ter zmanjševanju onesnaženja.

V študijski program 2. stopnje FIZIKA se lahko vpiše, kdor je zaključil: - Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: fizika (0533), izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo (0114, samo fizika) in geoznanosti (0532, samo meteorologija). - Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: ¬¬tehnika (071), kemija (0531), geoznanosti (0532, razen meteorologija), gradbeništvo (0732), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 15 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Moderna fizika (8 ECTS), Modeliranje sistemske dinamike (7 ECTS). - Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: biologija (0511), biokemija (0512), okoljske znanosti (0521), matematika in statistika (054), informacijsko in komunikacijske tehnologije (061), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 41 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Mehanika (7 ECTS), Termodinamika (5 ECTS), Elektromagnetizem (7 ECTS), Nihanje in valovanje (7 ECTS), Moderna fizika (8 ECTS), Modeliranje sistemske dinamike (7 ECTS). - Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: fizika (0533) in geoznanosti (0532, samo meteorologija). - Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: tehnika (071), kemija (0531), geoznanosti (0532, razen meteorologija), gradbeništvo (0732), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 15 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Moderna fizika (8 ECTS), Modeliranje sistemske dinamike (7 ECTS). - Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: biologija (0511), biokemija (0512), okoljske znanosti (0521), matematika in statistika (054), informacijsko in komunikacijske tehnologije (061), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 41 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Mehanika (7 ECTS), Termodinamika (5 ECTS), Elektromagnetizem (7 ECTS), Nihanje in valovanje (7 ECTS), Moderna fizika (8 ECTS), Modeliranje sistemske dinamike (7 ECTS). - Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo (0114, samo fizika), fizika (0533) in geoznanosti (0532, samo meteorologija). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma do 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. - Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: fizika (0533) in geoznanosti (0532, samo meteorologija). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma do 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Fizika se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje: Povprečna ocena 100%.

Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Fizika omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe z naslednjih področij: fizika, izobraževalna oz. pedagoška fizika, fizika in astronomija, meteorologija, biofizika, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v študijskem programu Fizika. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Študentom se v procesu izobraževanja na 2. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom, v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. V postopku priznavanja mora ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa. Dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane, se kandidatom priznajo ne glede na to, kje in kako so jih pridobili. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti obsega oddajo vloge, dopolnitve vloge, obravnavo vloge na pristojnem organu članice, izdajo odločbe in postopek za pritožbo kandidata zoper izdani sklep. Če pristojni organ članice na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da znanja in spretnosti po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo kompetencam, ki temeljijo na izobraževalnih ciljih študijskega programa, lahko taka znanja prizna. Priznavanje znanj in spretnosti so definirani v PRAVILNIKU O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI V ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH UNIVERZE V MARIBORU št. 012/2019/2: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20%C5%A1tudijskih%20programih%20UM%20%C5%A1t.%20012-2019-2.pdf. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 15 ECTS, ki lahko nadomestijo primerljive obveznosti po predvidenem študijskem programu Fizika. Znanja pridobljena v okviru vseživljenjskega učenja na študijskem programu Fizika prve ali druge stopnje se priznajo v celoti brez omejitve skupnega števila ECTS, v kolikor so predmeti v skladu s predmetnikom študija druge stopnje in/ali v skladu z določenimi dodatnimi študijskimi obveznostmi. Študentom se v procesu izobraževanja na 2. stopnji prizna izpolnjevanje obveznosti na osnovi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objave, izumi, patenti in druga avtorska dela). Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 10 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih predmetih študijskega programa. Pri priznavanju ali nepriznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu Fizika druge stopnje. Vloge za priznanje znanj in spretnosti, to so raziskovalne naloge, znanstveni in strokovni članki v priznanih strokovnih revijah, patenti, izumi, inovacije in strokovni elaborati, pridobljenih pred vpisom v program, bo Fakulteta za naravoslovje in matematiko obravnavala v skladu s predpisi.

Študent konča študij, ko opravi vse, s študijskim programom predpisane obveznosti, napiše in uspešno zagovarja magistrsko delo ter tako zbere skupno vsaj 120 ECTS.