Magistrski enopredmetni študijski program Biologija in ekologija z naravovarstvom je bil sprejet na Senatu Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru 23. 4. 2008 in na Senatu Univerze v Mariboru 19. 6. 2007. Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06 - uradno prečiščeno besedilo, 59/07 - ZŠtip in 15/08 - Odl. US: U-I-370/06-20) in Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Svet RS za visoko šolstvo na svoji 8. seji, 9. junija 2008 podal soglasje k izvajanju študijskega programa.

Za napredovanje v drugi letnik mora študent opraviti izpite pri predmetih v obsegu 46 kreditnih točk ECTS iz prvega letnika in opravljene mora imeti vse laboratorijske in terenske vaje. V okviru zahtevanih 46 kreditnih točk ECTS mora študent opraviti obveznosti v obsegu 30 ECTS iz prvega semestra in obveznosti v obsegu 16 ECTS iz drugega semestra. V drugi letnik lahko izjemoma napreduje tudi kandidat, ki je opravil študijske obveznosti v obsegu manj kot 46 ECTS. Tak vpis lahko odobri Komisija za podiplomski študij ob soglasju Oddelka za biologijo, na osnovi prošnje kandidata, če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov, opredeljenih s Statutom UM. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program.

Diplomanti lahko nadaljujejo študij na študijskih programih 3. stopnje skladno s pogoji visokošolskega zavoda, ki razpisuje študijski program 3. stopnje.

Ker bo diplomant študijskega programa Biologija in ekologija z naravovarstvom usposobljen za samostojno reševanje kompleksnih raziskovalnih problemov, se bo lahko zaposlil v delovnih organizacijah, kjer je za razvoj potrebna usposobljenost za iskanje novih interdisciplinarnih virov znanja na stičnih strokovnih in znanstvenih področjih naravoslovja, tehnike ter družboslovja in humanistike. V upravnih enotah na lokalnem ali na državnem nivoju in v zavodih za varovanje naravne dediščine potrebujejo v skladu z mednarodnimi konvencijami, katere podpisnica je tudi R Slovenija, naravovarstvenike, ki bodo odgovorni za poznavanje in izvajanje predpisov v zvezi s skrbjo za zagotavljanje zdravega naravnega in bivalnega okolja. V skladu z zahtevami po zagotavljanju zdravega bivalnega okolja in ustreznih delovnih razmer bo diplomant zaposljiv tudi na področju biotehnologije, zdravstva in farmacije. V industriji, ki deluje v sonaravnem okolju, se lahko v skladu z evropskimi direktivami zaposlujejo diplomanti, ki izkazujejo sposobnost izdelave programov ekoremediacij ter naravovarstvenih upravljavskih načrtov varovanih ter za antropogene posege občutljivih območij. Diplomant bo usposobljen za načrtovanje smernic za trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in ohranjanje ekosistemov ter trajnostno gospodarjenje v sonaravnih ekosistemih. Diplomant se bo lahko zaposlil v tistih panogah kmetijstva in gozdarstva, kjer se od njega pričakujejo poglobljena teoretična in praktična znanja pri študiju in zatiranju rastlinskih in drugih škodljivcev. V kmetijstvu bo usposobljen za spremljavo sprememb ob posegih v prostor in bo sposoben načrtovati in voditi ekoremediacijske aktivnosti. Kader, ki bo uspešno zaključil predlagani študijski program, bo lahko s pomočjo ovrednotenja biodiverzitete spremljal posledice destruktivnih posegov na določenem območju. Študijski program ponuja možnost zaposljivosti v neposredni proizvodnji na tistih področjih, kjer se zahteva organizacija in vodenje procesnega ali laboratorijskega dela ter zagotavljanje varnosti pri delu ob poznavanju in upoštevanju varnostnih predpisov. Nenazadnje se diplomant lahko zaposli tudi v vrhunskih znanstvenoraziskovalnih ustanovah, kot so članice univerz ter raziskovalni inštituti, kjer lahko tak kader samostojno in kompetentno vodi razvojnoraziskovalne projekte s področja biologije, ekologije in naravovarstva.

V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj. Samostojno delo študenta obsega 2520 ur.

V zadnjem, četrtem semestru, študent večino časa nameni izdelavi magistrskega dela, ki predstavlja samostojno raziskovalno delo. Izbirni predmeti se vsebinsko povezujejo s temo magistrskega dela. Obvezna praksa v študijskem programu ni predvidena.

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM : https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXVIII-7-2010), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXX-2-2012), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXXII-5-2014), Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM - neuradno prečiščeno besedilo (l. 2015), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009/41 AG (l. 2019) https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf; Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (Obvestila UM, št. XXXVIII-11-2020); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (Obvestila UM, št. XXXIX-8-2021). Oblike in načini preverjanja znanja opredeljuje 5. člen pravilnika. Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani fakultete: https://www.fnm.um.si/index.php/predstavitev-tudija/podiplomski-tudijski-programi/

Temeljni cilji študijskega programa so posredovati študentu sodobne metode znanstvenoraziskovalnega dela v biologiji, ekologiji in naravovarstvu, ga vključiti v raziskovalno dejavnost raziskovalnih in programskih skupin ter ga seznaniti s kompleksnostjo biotskih sistemov. Ti cilji se skladajo s potrebami po usposabljanju kandidata za samostojno reševanje raziskovalnih problemov in uporabe bioloških spoznanj v praksi. Tako usposobljeni strokovnjaki bodo lahko bistveno prispevali k ustrezni presoji vplivov posegov v okolje, pri evalvaciji biodiverzitete določenega območja, pri skrbi za zdravo naravno in zdravstveno primerno delovno ter bivalno okolje, pri študiju in zatiranju rastlinskih in drugih škodljivcev itd. Navedeni cilji so torej skladni z aktualnimi družbenim potrebami, ki jih narekuje vključevanje v evropski prostor, in so v skladu s smernicami, za katere se je Republika Slovenija zavezala ob podpisu mednarodnih konvencij, ki urejajo smotrno gospodarjenje z naravno dediščino našega planeta.

- razvoj kritične in analitične presoje, - obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, - sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic, - sposobnost uporabe znanja v praksi, - samostojnost pri strokovnem delu, - razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti v domačem in mednarodnem okolju, - etično naravnano razmišljanje in zavezanost profesionalni etiki, - skupinsko delo in kooperativnost.

- sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov, - koherentno obvladanje temeljnega znanja o biotskih sistemih, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije, - sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst temeljne discipline, - razumevanje splošne strukture biologije, ekologije in naravovarstva ter povezanosti med njenimi poddisciplinami, - razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih delovnih problemov, - usposobljenost za trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in ohranjanje ekosistemov ter trajnostno gospodarjenje v sonaravnih ekosistemih, - razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na strokovnem področju biologije, ekologije in naravovarstva, - uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na strokovnem področju biologije, ekologije in naravovarstva.

V študijski program 2. stopnje BIOLOGIJA IN EKOLOGIJA Z NARAVOVARSTVOM se lahko vpiše, kdor je zaključil: Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: biološke in sorodne vede (051, brez kozmetologija); okolje (052, brez okoljevarstvene tehnologije); izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo (0114, samo biologija). Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno naravoslovje, matematika in statistika (058, samo bioinformatika, biopsihologija, aplikativna kinezologija); kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (08), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 20 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Botanika (5 ECTS), Zoologija (5 ECTS), Ekologija (5 ECTS) ter Biokemija z osnovami mikrobiologije in genetike (5 ECTS). Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: biološke in sorodne vede (051); okolje (052, razen okoljevarstvene tehnologije); izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo (0114, samo biologija). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo (0888), poljedelstvo in reja živali (0811), gozdarstvo in lov (0821). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa praviloma prizna do 60 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Biologija in ekologija z naravovarstvom se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje: Povprečna ocena: 100 %.

Po merilih za prehode je na študijski program 2. stopnje Biologija in ekologija z naravovarstvom omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe z naslednjih področij: biologija, ekologija, naravovarstvo, varstvena biologija, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Študentom se v procesu izobraževanja na 2. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom, v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. V postopku priznavanja mora ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa. Dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane, se kandidatom priznajo ne glede na to, kje in kako so jih pridobili. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti obsega oddajo vloge, dopolnitve vloge, obravnavo vloge na pristojnem organu članice, izdajo odločbe in postopek za pritožbo kandidata zoper izdani sklep. Če pristojni organ članice na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da znanja in spretnosti po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo kompetencam, ki temeljijo na izobraževalnih ciljih študijskega programa, lahko taka znanja prizna. Priznavanje znanj in spretnosti so definirani v PRAVILNIKU O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI V ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH UNIVERZE V MARIBORU št. 012/2019/2: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20%C5%A1tudijskih%20programih%20UM%20%C5%A1t.%20012-2019-2.pdf

Študent konča študij, ko opravi vse, s študijskim programom predpisane obveznosti, napiše in uspešno zagovarja magistrsko delo ter tako zbere skupno vsaj 120 ECTS.