Podiplomski študijski program tretje stopnje Matematika je bil sprejet na Senatu Fakultete za naravoslovje in matematiko 27. 5. 2008 in na Senatu Univerze v Mariboru 16. 12. 2008. Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in na podlagi Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Svet za visoko šolstvo na svoji 15. seji dne 12. 3. 2009 sprejel pozitivno mnenje o programu. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je 6. 5. 2009 izdalo odločbo št. 60392-65/2009/2, s katero se študijski program vnese v razvid visokošolskih zavodov pod zaporedno številko 17. Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je 20. 10. 2016 doktorskemu študijskemu programu Matematika podaljšal akreditacijo za sedem let. Senat Univerze v Mariboru je 28. 11. 2017 potrdil prenovo doktorskega študijskega programa Matematika po načelih Doktorske šole Univerze v Mariboru.

Za napredovanje v 2. letnik mora študent uspešno opraviti študijske obveznosti iz 1. letnika v obsegu najmanj 51 ECTS. Za napredovanje v 3. letnik mora študent opraviti vse študijske obveznosti iz 1. letnika ter študijske obveznosti iz 2. letnika v obsegu najmanj 51 ECTS. Za napredovanje v 4. letnik mora študent opraviti vse študijske obveznosti iz 2. letnika in študijske obveznosti iz 3. letnika v obsegu najmanj 51 ECTS.

Postdoktorski študij.

V okviru doktorskega študija Matematika se kandidati usposobijo za samostojno raziskovalno delo na zahtevnih nacionalnih in mednarodnih projektih, omogočena pa jim je tudi univerzitetna akademska kariera. Zaposlijo se lahko v raziskovalnih in razvojnih institucijah, osnovnih in srednjih šolah, na fakultetah ter kot organizatorji in vodje raznih strokovnih izobraževanj v gospodarstvu in negospodarstvu.

V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program tretje stopnje Matematika. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj. Samostojno delo študenta na študijskem programu tretje stopnje Matematike obsega 6990 ur.

V prvem in tretjem semestru študija opravi vsak kandidat tudi predavanje na raziskovalnem seminarju. Teoretična podlaga omenjenih seminarjev so znanja, ki si jih je študent pridobil pri izbirnih predmetih ter se horizontalno in vertikalno povezujejo z bodočo temo doktorske disertacije.

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM : https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXVIII-7-2010), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXX-2-2012), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXXII-5-2014), Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM - neuradno prečiščeno besedilo (l. 2015), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009/41 AG (l. 2019) https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf Oblike in načini preverjanja znanja opredeljuje 5. člen pravilnika. Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani fakultete: https://www.fnm.um.si/index.php/predstavitev-tudija/podiplomski-tudijski-programi/

- dati študentom poglobljeno znanje s področja matematike ter jim predstaviti širino, vlogo, pomen in interdisciplinarnost te znanosti; - dati jim potrebna organizacijska in strokovna znanja o razvoju in raziskavah, tako na področju matematike, kot tudi na področju njene uporabe in v matematičnem izobraževanju; - predstaviti jim moderne metode in tehnike dela na področju matematike in jih pri tem usposobiti, da bodo te metode in tehnike aktivno uporabljati ter tako sledili razvojnim trendom stroke; - usposobiti kandidate za samostojno mednarodno-konkurenčno raziskovalno delo in za samostojno razvijanje danega predmetnega področja ter njegovo učinkovito poučevanje; - poglobiti teoretična znanja študentov na področju matematike ter razširiti njihova metodološka znanja za reševanje zahtevnih tehničnih, tehnoloških, organizacijskih in razvojnih nalog ter projektov.

- sposobnost sistemskega mišljenja; - obvladovanje kritične in samokritične presoje; - sposobnost in pripravljenost za kooperativno delo v skupini v domačem in mednarodnem okolju ter sposobnost uporabe teoretičnih znanj pri reševanju praktičnih problemov; - poglobljeno poznavanje eksperimentalnih in drugih metod za dokazovanje znanstvenih teorij; - sposobnost iskanja različnih virov znanja pri reševanju strokovnih problemov; - etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki na znanstvenem in izobraževalnem področju; - iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju strokovnih in znanstvenih projektov.

- vrhunsko razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov na področju matematike ter matematičnih aplikacij v naravoslovnih in družboslovnih vedah; - usposobljenost za uporabo vrhunskih znanj na posameznih ozko specifičnih področjih matematike in njene uporabe; - usposobljenost za samostojno in skupinsko reševanje najzahtevnejših problemov na specifičnih področjih matematike ter različnih matematičnih aplikacij z uporabo znanih in odkrivanjem novih oziroma prilagajanjem obstoječih rešitev v mednarodnem prostoru; - usposobljenost za vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo na specifičnih področjih teoretične matematike in aplikativnih področjih ter za samostojno ustvarjanje novega znanja (inovativnost); - usposobljenost za uporabo, ustvarjanje novih ter prirejanje obstoječih matematičnih znanstvenoraziskovalnih metod v predvidenih ali spremenjenih (novih) okoliščinah; - usposobljenost za vodenje znanstvenoraziskovalnih projektov na področju matematike in sorodnih aplikativnih področjih; - vrhunska usposobljenost za samostojno in skupinsko odkrivanje ter ustvarjanje novih virov znanja na specifičnih znanstvenih področjih teoretične in uporabne matematike; - vrhunska usposobljenost za samostojno in timsko prilagajanje matematičnega znanja reševanju aktualnih specifičnih problemov na delovnih področjih, kjer je to znanje uporabno; - sposobnost predstavitve rezultatov specifičnih matematičnih znanstvenih raziskav na znanstvenih in strokovnih konferencah ter v znanstvenih in strokovnih revijah; - poglobljeno poznavanje specifičnega izobraževalnega dela na področju matematike v različnih časovnih obdobjih in različnih izobraževalnih sistemih.

V podiplomski doktorski študijski program Matematika se lahko vpišejo kandidati, ki imajo zaključen študij po enem od naslednjih študijskih programov: - študijski program druge stopnje; - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.6.2004; - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, in študijski program za pridobitev specializacije, pri čemer se kandidatom pred vpisom v dani študijski program na predlog Oddelka za matematiko in računalništvo individualno določijo dodatne študijske obveznosti v višini 45 ECTS; to so izpiti iz ožjih področij matematične analize, algebre, diskretne matematike, geometrije, topologije, verjetnosti in statistike; - študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS točkami. Za uspešnejši študij po pričujočem programu se priporoča univerzitetno predizobrazbo s področja matematike ali naravoslovja.

V primeru omejitve vpisa bo Fakulteta skladno z 41. členom ZVIS objavila kriterije ocenjevanja kandidatov, ki bodo upoštevani pri izboru kandidatov. Ob omejitvi vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis v doktorski študijski program Matematika upošteva uspeh pri drugostopenjskem študiju: - povprečna ocena 20%, - ocena magistrskega dela 40%, - uspeh na izbirnem izpitu, določenem na podlagi študijskega programa študenta, 40%. Gradivo za izbirni izpit temelji na osnovnih matematičnih vsebinah, katerih poznavanje je nujno potrebno za uspešen doktorski študij po danem študijskem programu.

Po Merilih za prehode se lahko v študijski program 3. stopnje MATEMATIKA vpišejo študenti študijskih programov 3. stopnje s področja matematike, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in ki se jim lahko po kriterijih za priznavanje kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa. Pristojna komisija članice študentom določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. V študijski program 3. stopnje Matematika se lahko vpiše tudi kandidat, ki je zaključil: - študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004, in se mu ob vpisu prizna glede na stopnjo skladnosti zaključenega programa s študijskim programom 3. stopnje Matematika najmanj 60 ECTS točk, - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije ter se mu ob vpisu prizna vsaj 60 ECTS točk.

Študentom se v procesu izobraževanja na 3. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom, v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. V postopku priznavanja mora ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa. Dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane, se kandidatom priznajo ne glede na to, kje in kako so jih pridobili. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti obsega oddajo vloge, dopolnitve vloge, obravnavo vloge na pristojnem organu članice, izdajo odločbe in postopek za pritožbo kandidata zoper izdani sklep. Če pristojni organ članice na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da znanja in spretnosti po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo kompetencam, ki temeljijo na izobraževalnih ciljih študijskega programa, lahko taka znanja prizna. Priznavanje znanj in spretnosti so definirani v PRAVILNIKU O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI V ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH UNIVERZE V MARIBORU št. 012/2019/2: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20%C5%A1tudijskih%20programih%20UM%20%C5%A1t.%20012-2019-2.pdf

Študent zaključi študij, ko uspešno opravi vse, s programom zahtevane obveznosti, in pridobi najmanj 240 ECTS, uspešno izdela doktorsko disertacijo in jo ubrani pred komisijo.