SLO | EN
PRD-v18

3

Doktorski študij

3 (tretja)

10 (10)

0000373

8/2

2024/25

30 ECTS 240 ECTS

dr.
doktor znanosti
doktorica znanosti

Ph.D.
Doctor of Philosophy

05 – Naravoslovje, matematika in statistika

0521 – Okoljske znanosti

1 – Naravoslovne vede

izr. prof. dr. TINA KLENOVŠEK

Besedilo o sprejetju

Podiplomski študijski program tretje stopnje Ekološke znanosti je bil sprejet na Senatu Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru 11. 10. 2006. Senat Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru je 11. 10. 2006 sprejel izjavo o odstopu podiplomskega doktorskega študijskega programa Ekološke znanosti Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Podiplomski študijski program Ekološke znanosti je bil sprejet na Senatu Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru 23. 11. 2006 in na Senatu Univerze v Mariboru 5. 7. 2007. Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in na podlagi Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Svet za visoko šolstvo na svoji 15. seji dne 12. 3. 2009 sprejel pozitivno mnenje o programu. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je 15. 5. 2009 izdalo odločbo št. 60392-127/2009/7, s katero se študijski program vnese v razvid visokošolskih zavodov pod zaporedno številko 17. Naravoslovno-matematične študijske programe je na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Ur. l. RS št. 36/06) ter določil Statuta Univerze v Mariboru (Ur. l. RS št. 75/06 - Statut UM UPB2) od Pedagoške fakultete UM prevzela Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM. Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je 15. 9. 2016 doktorskemu študijskemu programu Ekološke znanosti podaljšal akreditacijo za sedem let. Senat Univerze v Mariboru je 28. 11. 2017 potrdil prenovo doktorskega študijskega programa Ekološke znanosti po načelih Doktorske šole Univerze v Mariboru.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 51 ECTS iz 1. letnika, od tega vse obvezne predmete: »Uvod v znanstveno-raziskovalno delo«, »Individualno raziskovalno delo I in II« in »Raziskovalni seminar I«. V 2. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM. Za napredovanje v 3. letnik mora študent opraviti obveznosti 1. letnika in študijske obveznosti 2. letnika v obsegu najmanj 51 ECTS, od tega »Individualno raziskovalno delo III in IV« in »Raziskovalni seminar II«, ter mora imeti s strani mentorja in Oddelka za biologijo potrjeno disertabilnost doktorske naloge. V 3. letnik se lahko skladno s Statutom UM vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov, o katerih odloča Komisija za podiplomski študij ob soglasju Oddelka za biologijo, ni zbral predvidenega števila kreditnih točk, potrebnih za prehod. Za napredovanje v 4. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 1. in 2. letnika in študijske obveznosti 3. letnika v obsegu najmanj 51 ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik. Ponavljanje je možno v primerih, ki jih opredeljuje Statut Univerze v Mariboru. Študent lahko tudi hitreje napreduje, če izpolnjuje pogoje za tako napredovanje, ki so navedeni v Statutu Univerze v Mariboru. Študent se lahko izobražuje v več študijskih programih pod pogoji, ki jih podrobneje določa Statut Univerze v Mariboru.

Možnosti za nadaljevanje študija

Postdoktorski študij.

Možnosti za zaposlitev

Doktorand študijskega programa "Ekološke znanosti" bo usposobljen za samostojno reševanje najzahtevnejših kompleksnih raziskovalnih problemov, zato se bo lahko zaposlil kot ekolog, biolog ali vodja razvoja v delovnih organizacijah, kjer je za razvoj potrebna usposobljenost za iskanje novih interdisciplinarnih virov znanja na stičnih strokovnih in znanstvenih področjih naravoslovja ter deloma tehnike, družboslovja in humanistike. Takšna usposobljenost je potrebna za delovanje v upravnih enotah, zlasti na državni in regionalni pa tudi lokalni ravni, kjer je v skladu z mednarodnimi konvencijami, katerih podpisnica je tudi Republika Slovenija, nujno zagotavljanje zdravega naravnega ter delovnega in bivalnega okolja v skladu s predpisi. V skladu z zahtevami po zagotavljanju zdravega bivalnega okolja in ustreznih delovnih razmer bo diplomant zaposljiv tudi na področju biotehnologije, zdravstva in farmacije. V industriji, ki deluje v sonaravnem okolju, se lahko v skladu z evropskimi direktivami zaposlujejo diplomanti, ki obvladajo pripravo upravljalskih načrtov in programov varovanih ter za antropogene posege občutljivih območij. Doktorand bo vrhunsko usposobljen za načrtovanje smernic za trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, ohranjanje ekosistemov ter trajnostno gospodarjenje v sonaravnih ekosistemih, zlasti v kmetijstvu in gozdarstvu. Vrhunska usposobljenost za ekološko analitsko delo ter ustrezno aplikacijo, vključno z načrtovanjem ekološko optimalnega gospodarjenja v aktualnih ekosistemih in habitatih in intenzivnega sodelovanja pri interdisciplinarnih projektih, je potrebna zlasti zaradi nenehno se spreminjajočih načinov gospodarjenja. Zato je nujno široko in hkrati specialno poglobljeno poznavanje problematike, inovativnost ter usposobljenost za poglobljeno interdisciplinarno sodelovanje. Študijski program prav tako zagotavlja pridobitev vrhunske usposobljenosti za neposredno proizvodnjo na takih področjih ob upoštevanju ustreznih predpisov. Doktorand se lahko zaposli tudi v vrhunskih znanstvenoraziskovalnih ustanovah, kot so članice univerz ter raziskovalni inštituti, kjer lahko samostojno in kompetentno vodi razvojnoraziskovalne projekte s področja ekologije in naravovarstva ter sodeluje pri projektih varstva okolja.

Dodatne informacije

V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program tretje stopnje Ekološke znanosti. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj. Individualno delo študenta na študijskem programu tretje stopnje Ekološke znanosti obsega 6870 ur.

Druge obveznosti

Študijski program od kandidata pričakuje, da v okviru Individualnega raziskovalnega dela in časa namenjenega pripravi doktorske disertacije pripravi tudi osnutek za objavo dela iz vsebine doktorske disertacije v reviji, indeksirani v SCI, pri katerem je doktorand prvi ali vodilni avtor.

Načini ocenjevanja

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM : https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXVIII-7-2010), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXX-2-2012), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXXII-5-2014), Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM - neuradno prečiščeno besedilo (l. 2015), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009/41 AG (l. 2019) https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf; Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (Obvestila UM, št. XXXVIII-11-2020); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (Obvestila UM, št. XXXIX-8-2021). Oblike in načini preverjanja znanja opredeljuje 5. člen pravilnika. Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani fakultete: https://www.fnm.um.si/index.php/predstavitev-tudija/podiplomski-tudijski-programi/

Temeljni cilji študijskega programa

Temeljni cilji tretjestopenjskega doktorskega študijskega programa "Ekološke znanosti" so usposobitev doktoranda za vrhunsko samostojno proučevanje zgradbe in delovanje naravnih in antropogeno spremenjenih ekoloških sistemov, sodelovanje pri ekološko pretehtanem načrtovanju njihove rabe ter upravljanja, kakor tudi sodelovanje pri osveščanju in usposabljanju prebivalstva za ekološko celostno razmišljanje in delovanje. Ti cilji obsegajo vrhunsko usposobitev in izobrazbo študentov na znanstvenih področjih avtekologije, ekofiziologije, populacijske ekologije ter delovanje ekosistemov. Kandidat pridobi poglobljena znanja in veščine ter usvoji metode dela za samostojno vrhunsko analizo ekoloških sistemov, njihovo kvalitativno in kvantitativno obravnavo, prepoznavanje in samostojno raziskovanje aktualnih ekoloških problemov ter se usposobi za kreativno sodelovanje pri planiranju ekološko pretehtanega, trajnostnega družbenega razvoja. Usposobi se za (so)načrtovanje sanacije habitatov in ekosistemov kot sestavin bivalnega, delovnega in gospodarskega okolja sodobne družbe, na temelju uveljavljanja naravnih ekoloških zakonitosti. Zaradi izrazite interdisciplinarnosti in odprtih študijskih kombinacij se doktorand specializirano usposobi za vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo ter aplikacijo pridobljenega znanja na izbranem segmentu ekologije. Doktorand tretjestopenjskega programa "Ekološke znanosti" je usposobljen za vključevanje v različne aplikativne interdisciplinarne programe in projekte s področja bioloških ter biotehniških ved in znanosti, zlasti agronomije, krajinske arhitekture, gozdarstva in deloma komunalnih ter biomedicinskih ved. Interdisciplinarno povezovanje na tehniškem, zdravstvenem, ekonomskem, pravnem in drugih nenaravoslovnih področjih je potrebno in družbeno koristno zaradi prenosa ekoloških spoznanj v celotno družbeno življenje, s čimer se zmanjšajo tveganja za ekološko neustrezno in s tem najpogosteje tudi ekonomsko škodljivo delovanje. Absolvent programa se usposobi za aktivno sodelovanje pri celostno usklajenem delovanju družbene skupnosti.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

- usposobljenost za vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo s samostojnim razvijanjem novega znanja, - usposobljenost za samostojno ter skupinsko reševanje najzahtevnejših znanstvenih problemov ter za odkrivanje novih rešitev, - usposobljenost za uporabo in ustvarjanje novih znanstvenoraziskovalnih metod v predvidenih, novih in spremenjenih okoliščinah, - usposobljenost za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov, - usposobljenost za vodenje znanstvenoraziskovalnih projektov, - usposobljenost za samostojno komuniciranje v mednarodnem znanstvenem okolju, vključujoč prezentacije in publiciranje izsledkov lastnega raziskovalnega dela, - razvijanje samostojnih kritičnih pogledov in etičnih refleksij na področjih življenja sodobne družbe, nanašajočih se na sodobne znanstvenoraziskovalne ter aplikativne probleme.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

- vrhunsko razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov s področja ekologije ter ekološko zasnovanih aplikacij na področjih varovanju narave ter okolja, - usposobljenost za uporabo vrhunskih znanj na posameznih ozko specifičnih področjih ekologije in aplikativnih področjih, - usposobljenost za samostojno ter skupinsko reševanje najzahtevnejših problemov na specifičnih področjih ekologije in aplikativnih področjih z uporabo znanih ter z odkrivanjem in s prilagajanjem novih rešitev v domačem in mednarodnem okolju, - usposobljenost za vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo na specifičnih področjih ekologije in aplikativnih področjih ter za samostojno razvijanje novega znanja in inovativnosti, - usposobljenost za uporabo, ustvarjanje novih ter prirejanje obstoječih ekoloških znanstvenoraziskovalnih metod v predvidenih, novih in spremenjenih okoliščinah, - usposobljenost za vodenje znanstvenoraziskovalnih projektov na področju ekologije in aplikativnih področjih, - vrhunska usposobljenost za samostojno in skupinsko iskanje ter ustvarjanje novih virov znanja na specifičnih znanstvenih področjih ekologije in sorodnih področjih, - vrhunska usposobljenost za samostojno in timsko prenašanje znanja za reševanje aktualnih specifičnih ekoloških problemov v delovna okolja, kjer je to znanje potrebno, - razvijanje kritičnih pogledov in etičnih refleksij na področjih življenja sodobne družbe, nanašajočih se na znanstvenoraziskovalne ter aplikativne probleme na področju ekologije, varovanja narave, varovanja okolja ter sorodnih področjih.

Pogoji za vpis v program

V študijski program tretje stopnje »Ekološke znanosti« se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program druge stopnje, - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, in študijski program za pridobitev specializacije, pri čemer se kandidatom pred vpisom v študijskem programu določijo dodatne študijske obveznosti v višini 60 ECTS s področij biologije, ekologije in/oz. ostalih naravoslovnih ter splošnih predmetov programa, - študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS. Fakulteta zaradi uspešnosti pri nadaljnjem študiju priporoča univerzitetno predizobrazbo s področij: ekologija, biologija oziroma naravovarstvo, izobraževalna biologija, veterina, kmetijstvo, gozdarstvo, mikrobiologija, biotehnologija, biokemija ali medicina.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru omejitve vpisa bo Fakulteta skladno z 41. členom ZVIS objavila kriterije ocenjevanja kandidatov, ki bodo upoštevani pri izboru kandidatov. Ob omejitvi vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis v doktorski študijski program »Ekološke znanosti« upošteva uspeh pri študiju druge stopnje (povprečna ocena 20 %, ocena magistrskega dela 40 %) ter uspeh pri izbirnem izpitu (40 %), določenem s študijskim programom študenta. Izbirni predmet se določi iz bazičnih bioloških in ekoloških vsebin, katerih poznavanje je nujno potrebno za uspešen doktorski študij, glede na predznanje kandidata.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po Merilih za prehode se lahko v študijski program 3. stopnje EKOLOŠKE ZNANOSTI vpišejo študenti študijskih programov 3. stopnje s področja biologije, izobraževalne biologije, ekologije, naravovarstva, geografije, biotehniških ved (veterina, kmetijstvo, gozdarstvo), bioznanosti, biomedicine ali medicine, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in ki se jim lahko po kriterijih za priznavanje kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS) iz prvega študijskega programa. Pristojna komisija članice študentom določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. V študijski program 3. stopnje Ekološke znanosti se lahko vpiše tudi kandidat, ki je zaključil: študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004, in se mu ob vpisu prizna glede na stopnjo skladnosti zaključenega programa s študijskim programom 3. stopnje »Ekološke znanosti« najmanj 60 ECTS točk, univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna najmanj 60 ECTS točk.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Študentom se v procesu izobraževanja na 3. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom, v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. V postopku priznavanja mora ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa. Dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane, se kandidatom priznajo ne glede na to, kje in kako so jih pridobili. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti obsega oddajo vloge, dopolnitve vloge, obravnavo vloge na pristojnem organu članice, izdajo odločbe in postopek za pritožbo kandidata zoper izdani sklep. Če pristojni organ članice na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da znanja in spretnosti po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo kompetencam, ki temeljijo na izobraževalnih ciljih študijskega programa, lahko taka znanja prizna. Priznavanje znanj in spretnosti so definirani v PRAVILNIKU O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI V ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH UNIVERZE V MARIBORU št. 012/2019/2: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20%C5%A1tudijskih%20programih%20UM%20%C5%A1t.%20012-2019-2.pdf

Pogoji za dokončanje študija

Študent zaključi študij, ko uspešno opravi vse, s programom zahtevane obveznosti, in pridobi najmanj 240 ECTS, uspešno izdela doktorsko disertacijo in jo ubrani pred komisijo.