Magistrski enopredmetni pedagoški študijski program Izobraževalna matematika je bil sprejet na Senatu Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru 2. 12. 2009 in na Senatu Univerze v Mariboru 15. 12. 2009. Na podlagi 51.h, in drugega odstavka 23. člena Zakona o visokem šolstvu ZViS-G (Ur. l. RS, št. 119/06 - uradno prečiščeno besedilo, 59/07 - ZŠtip, 15/08 - Odl. US: U-I-370/06-20, 64/2008 in 86/09), 2. člena Pravil o delu Senata za akreditacijo in 2. člena Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je NAKVIS na svoji 4. seji, 17. junija 2010 podal soglasje k izvajanju študijskega programa.

Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih najmanj 40 ECTS. Med opravljenimi predmeti morajo biti predmeti Diferencialne enačbe, Didaktika osnovnošolske matematike in Praktično usposabljanje za poučevanje matematike I. Po 85. členu Statuta Univerze v Mariboru, študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko Komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri napredovanje v višji letnik, če ima izpolnjenih več kot 30 ECTS obveznosti, če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov naštetih v 212. členu Statuta Univerze v Mariboru in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil do roka, ki mu ga določi Komisija za študijske zadeve. Vsekakor pa mora biti med opravljenimi obveznostmi Praktično usposabljanje za poučevanje matematike I.

Diplomanti lahko nadaljujejo študij na študijskih programih 3. stopnje skladno s pogoji visokošolskega zavoda, ki razpisuje študijski program 3. stopnje.

Glede na temeljne cilje programa ter splošne in predmetno specifične kompetence, ki jih bo formiral, je mogoče pričakovati zaposljivost predvsem v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, določen del diplomantov pa lahko nadaljuje študij tudi na 3. stopnji. Gre za delovna mesta, kjer se zahtevajo poglobljena in specifična znanja s področja pedagogike, didaktike in psihologije v vzgoji in izobraževanju ter znanja matematike. Te kvalifikacije bodo diplomantom omogočale zaposljivost tudi izven meja Slovenije, zlasti v okviru Evropske Unije. Področja lahko združimo v naslednje kategorije: - vzgojno-izobraževalne ustanove, - delo v pedagoških raziskovalnih institucijah, - mediji (področje spremljanja vzgojno-izobraževalnih dejavnosti). Na teh področjih bodo diplomanti lahko opravljali naloge, ki so povezane z načrtovanjem in izvajanjem pouka matematike, sodelovali v svetovalnem delu, pri animaciji za izobraževalno delo, pri popularizaciji sodobnih oblik poučevanja in učenja, inovacijskih projektih, v organizaciji projektov s področja naravoslovja, matematike, tehnike, računalništva, kulture, mladinskega dela, prostovoljnega dela ter pri spremljanju in poročanju o vzgojno-izobraževalnih dejavnostih. Po trenutno veljavni zakonodaji bodo naši diplomanti zaposljivi v osnovni šoli pri poučevanju matematike od 6. do 9. razreda ter pri poučevanju matematike v vseh srednješolskih programih, tudi gimnazijskem.

V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj. Samostojno delo študenta obsega 2372 ur.

Praktično usposabljanje poteka v okviru predmetov Praktično usposabljanje za matematiko I in II tako v 1. kot v 2. letniku magistrskega študija. Neposredna pedagoška praksa (nastopi med letom in praksa v šoli) obsega 16 ECTS. Delež praktičnega usposabljanja tako presega četrtino vseh kreditnih točk, zahtevanih za pedagoške študijske programe (t. j. 15 ECTS). V okviru praktičnega usposabljanja imajo študenti v vsakem letniku določeno število nastopov v razredu na izbranih mentorskih šolah (število je opredeljeno v učnih načrtih predmetov Praktično usposabljanje za poučevanje matematike I in II), v vsakem letu študija pa tudi strnjeno pedagoško prakso v osnovni in srednji šoli. Pedagoška praksa je reflektivna in omogoča integracijo strokovnih ter pedagoško-didaktično-psiholoških znanj.

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM : https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXVIII-7-2010), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXX-2-2012), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXXII-5-2014), Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM - neuradno prečiščeno besedilo (l. 2015), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009/41 AG (l. 2019) https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf; Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (Obvestila UM, št. XXXVIII-11-2020); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (Obvestila UM, št. XXXIX-8-2021). Oblike in načini preverjanja znanja opredeljuje 5. člen pravilnika. Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani fakultete: https://www.fnm.um.si/index.php/predstavitev-tudija/podiplomski-tudijski-programi/

Enopredmetni pedagoški magistrski študijski program druge stopnje Izobraževalna matematika je namenjen izobraževanju učiteljev, usposobljenih za poučevanje matematike na predmetni stopnji v OŠ, v vseh letnikih poklicnih in srednjih strokovnih šol ter na gimnazij (vsi gimnazijski programi). Študijski program magistranta usposablja tako za organizacijo in načrtovanje dela v razredu, obvladovanje medosebnih komunikacijskih spretnosti kot tudi za delo in naloge zunaj razreda (učitelj kot razrednik, mentor ali socialni partner) ter mu daje didaktične kompetence za poučevanje stroke. Magistrant dobi ustrezno širok razgled po stroki, hkrati pa je z vključenimi pedagoško-psihološko-didaktičnimi vsebinami usposobljen za delo z učenci. V času študija študent razvije kompetence in pridobi poglobljeno znanje iz: psiholoških, pedagoških in didaktičnih vsebin, ki se nanašajo na specifiko dela z učenci na predmetni stopnji devetletne osnovne šole in od 1. do 4. letnika vseh srednjih šol (s poudarkom na gimnazijskem programu), predmetne didaktike (didaktike matematike), ki študente pripravlja na neposredno učno prakso in za kasnejše poučevanje v osnovni šoli in v vseh srednjih šolah, matematičnih vsebin, ki so v učnih načrtih za osnovno šolo in različne srednje šole (s poudarkom na gimnazijskem programu), ter izkušnje iz neposredne pedagoške prakse (posamezni nastopi pred kolegi študenti in na šolah ter strnjena pedagoška praksa na šolah). Magistrant tega programa pridobi tudi znanja s področja uporabe izobraževalno-komunikacijske tehnologije v izobraževanju ter dopolnilna znanja, ki mu omogočajo suvereno organiziranje drugih aktivnosti na področju poučevanja matematike (npr. medpredmetno načrtovanje in izvajanje pouka, mentorstvo pri raziskovalnih nalogah, vodenje matematičnega krožka, priprava na matematična tekmovanja, oblikovanje projektnih dni). Sistem izbirnih predmetov študentu omogoča, da pridobi tudi dodatna specifična znanja iz psihološko-pedagoško-didaktičnega sklopa, drugih matematičnih področij in vsebin predmetov. Magisterij na 2. stopnji magistrantu omogoča opravljanje pripravništva in zaposlitev v šolstvu, kot opredeljuje zakonodaja, ali pa nadaljevanje študija na 3. stopnji.

Kompetence so opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajoč okoliščinam (Uradni list EU št. 394/10, 2006). Po Merilih za akreditacijo študijskih programov za izobraževanje učiteljev pa kot povezava in uporaba pridobljenih znanj v kompleksnih, nepredvidljivih in raznovrstnih okoliščinah, pri čemer se morajo tesno prepletati tri sestavine: znanje in razumevanje, poklicne sposobnosti ter stališča in vrednote. Na osnovi teh smernic bo v našem programu poudarek predvsem na naslednjih splošnih kompetencah: - učinkovita komunikacija z učenci v slovenskem jeziku in vodenje razreda (tudi kot razrednik), - razvijanje socialnih veščin pri učencih, razumevanje in obvladovanje osnovnih postopkov in načel svetovalnega pogovora in dela z učenci, - oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, spoštujejo različnost in spodbujajo medkulturni dialog, - (so)oblikovanje jasnih pravil za disciplino in vedenje v razredu ter uporaba ustreznih strategij za soočanje z neprimernim vedenjem, agresivnostjo in konflikti, - povezovanje in usklajevanje ciljev, vsebin, učnih oblik in metod ob upoštevanju sodobnih pedagoških, psiholoških in didaktičnih spoznanj (npr. teorij učenja), - upoštevanje razvojnih značilnosti in individualnih posebnosti učencev ter zakonitosti in dejavnikov uspešnega učenja: prilagajanje pouka individualnim posebnostim učencev v predznanju, interesih, stilih in zmožnostih za učenje, - uporaba poučevalnih pristopov, ki vzpodbujajo aktivno soudeležbo in odgovornost učencev pri izgradnji znanja, - sposobnost ustvarjalnega in kritičnega mišljenja in spodbujanje le tega pri učencih, - uporaba učinkovitih načinov za spodbujanje motivacije in razvijanje strategij samostojnega učenja pri učencih (učenje učenja), - vključevanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v pouk in razvijanje informacijske pismenosti pri učencih, - obvladovanje in smiselna uporaba različnih načinov ugotavljanja znanja in dosežkov ter spremljanja napredka učencev, tako na področju znanja kot strategij učenja in socialnih veščin, - učinkovita komunikacija z učitelji in drugimi delavci šole ter s starši in drugimi osebami, odgovornimi za učence, - sposobnost kreativnega in avtonomnega delovanja, - usposobljenost za tvorno sodelovanje v raziskovalno-razvojnih projektih, namenjenih izboljševanju kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela, - poznavanje temeljne šolske zakonodaje, - sposobnost načrtovanja, spremljanja, vrednotenja in usmerjanja lastnega profesionalnega razvoja v procesu vseživljenjskega učenja, - interdisciplinarno povezovanje kurikularnih ciljev in vsebin.

V programu bo poudarek na razvijanju naslednjih predmetno-specifičnih kompetenc: - profesionalno obvladovanje učnih načrtov, vsebin in konceptov osnovnošolske in srednješolske matematike za ustvarjanje takšnih učnih pogojev, pri katerih je učencem omogočena izgradnja kvalitetnega znanja (trajnost, prenosljivost, celovitost), - usposobljenost za oblikovanje ciljev, načrtovanje in izvajanje pouka ter vrednotenje znanja pri pouku matematike za uravnotežen razvoj matematičnih znanj pri učencih (konceptualnih, proceduralnih, problemskih in komunikacijskih znanj), - suvereno vrednotenje, izbira in upora obstoječih učnih gradiv, didaktičnih pripomočkov in IKT pri pouku matematike (grafična računala, matematični programi, interaktivna tabla, internet …), - zmožnost ustreznega strokovnega opismenjevanja učencev v matematičnem jeziku, - vključevanje strokovne terminologije iz strokovno-teoretičnih predmetov tudi v pouk matematike v srednji šoli, - suvereno obvladovanje specifičnih organizacijskih oblik pouka matematike: oblikovanje projektnih dni, vodenje krožkov (matematika, logika, razvedrilna matematika), mentorstvo pri raziskovalnih nalogah, - zmožnost medpredmetnega načrtovanja in izvajanja pouka skupaj z učitelji drugih predmetov, - suvereno soočanje s sodobnimi didaktičnimi spoznanji in z vključevanjem aktualnih pristopov k učenja (npr. kombinirano izobraževanje): kritično in premišljeno vključevanje novosti v učno prakso.

V enopredmetni pedagoški študijski program 2. stopnje IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA se lahko vpiše, kdor je zaključil: - Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: matematika (0541, samo matematika). - Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: matematika (0541, samo finančna matematika), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 15 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Teorija števil (8 ECTS), Ravninska in prostorska geometrija (7 ECTS). - Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: matematika (0541, samo izobraževalna matematika), izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo (0114, samo matematika), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 24 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Diskretna matematika I (7 ECTS), Analiza III (9 ECTS), Algebra II (4 ECTS) in Numerične metode (4 ECTS). - Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: matematika (0541, samo praktična matematika, matematika v ekonomiji in financah), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 24 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Algebra I (8 ECTS), Ravninska in prostorska geometrija (7 ECTS), Analiza III (9 ECTS). - Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: ¬¬ matematika (0541, samo praktična matematika), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 24 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Algebra I (8 ECTS), Ravninska in prostorska geometrija (7 ECTS), Analiza III (9 ECTS). - Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: matematika (0541). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. - Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo (0114, samo matematika, računalništvo z matematiko). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna med 30 do 60 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v enopredmetni pedagoški študijski program 2. stopnje Izobraževalna matematika se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje: Povprečna ocena 100%.

Po merilih za prehode je na enopredmetni pedagoški študijski program 2. stopnje Izobraževalna matematika omogočen prehod kandidatom, vpisanim na študijske programe z naslednjih področij: matematika poljubne smeri, ki zadoščajo pogojem za običajni vpis v ta študijski program in ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc, po kriterijih za priznavanje pa se jim prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu. Za uspešno zaključen študij morajo s področja pedagoško-psihološko-didaktičnih vsebin pridobiti najmanj 60 ECTS.

Študentom se v procesu izobraževanja na 2. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom, v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. V postopku priznavanja mora ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa. Dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane, se kandidatom priznajo ne glede na to, kje in kako so jih pridobili. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti obsega oddajo vloge, dopolnitve vloge, obravnavo vloge na pristojnem organu članice, izdajo odločbe in postopek za pritožbo kandidata zoper izdani sklep. Če pristojni organ članice na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da znanja in spretnosti po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo kompetencam, ki temeljijo na izobraževalnih ciljih študijskega programa, lahko taka znanja prizna. Priznavanje znanj in spretnosti so definirani v PRAVILNIKU O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI V ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH UNIVERZE V MARIBORU št. 012/2019/2: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20%C5%A1tudijskih%20programih%20UM%20%C5%A1t.%20012-2019-2.pdf

Študent konča študij, ko opravi vse, s študijskim programom predpisane obveznosti, napiše in uspešno zagovarja magistrsko delo ter tako zbere skupno vsaj 120 ECTS.