SLO | EN
PRD-v18

1

Univerzitetni študij

1 (prva)

7 (7)

0000385

6/2

2024/25

21 ECTS 180 ECTS

dipl. mat. (UN)
diplomirani matematik (UN)
diplomirana matematičarka (UN)

B.Sc.
Bachelor of Science

05 – Naravoslovje, matematika in statistika

0541 – Matematika

1 – Naravoslovne vede

red. prof. dr. MATEJ BREŠAR

Študijski program predstavlja vstopno točko v svet matematike. Namenjen je študentom, ki želijo podrobneje spoznati temeljne matematične vsebine, kot so analiza, algebra, diskretna matematika, numerične metode, teorija števil, geometrija, topologija, matematično programiranje in verjetnost.

KARIERNE MOŽNOSTI

Diploma omogoča različne možnosti študija na 2. stopnji.

Besedilo o sprejetju

Univerzitetni enopredmetni študijski program Matematika je bil sprejet na Senatu Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, dne 27. 3. 2007, in na Senatu Univerze v Mariboru, dne 8. 5. 2007. Na podlagi 49. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in na podlagi Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Svet za visoko šolstvo na svoji seji, dne 16.novembra 2007, sprejel pozitivno mnenje o programu.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Pogoj za napredovanje v 2. letnik je zbranih najmanj 48 ECTS in opravljene vse obveznosti pri laboratorijskih vajah. Med opravljenimi predmeti morajo biti predmeti Analiza I, Vektorji in matrike, Osnove računalništva in informatike, Teorija množic I, Analiza II, in Linearna algebra. Pogoj za napredovanje v 3. letnik so opravljene vse obveznosti iz 1. letnika, zbranih najmanj 40 ECTS iz 2. letnika. Med opravljenimi predmeti morajo biti Analiza III, Algebra I, Diskretna matematika I in Analiza IV. Po 85. členu Statuta Univerze v Mariboru, študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, lahko Komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri napredovanje v višji letnik, če ima izpolnjenih več kot polovico obveznosti, če obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov naštetih v 212. členu Statuta Univerze v Mariboru in če je pričakovati, da bo obveznosti izpolnil do roka, ki mu ga določi Komisija za študijske zadeve.

Možnosti za nadaljevanje študija

Diploma študentu omogoča različne možnosti študija na 2. stopnji.

Možnosti za zaposlitev

Program ponuja možnosti široke zaposljivosti diplomantov: v organizacijah, ki razvijajo programsko in drugo računalniško opremo; v industriji na vseh področjih, kjer je potrebno matematično modeliranje; sposoben je delovati v skupinah, ki se ukvarjajo z vodenjem in upravljanjem poslovnih sistemov v ekonomiji, bančništvu in zavarovalništvu (za samo vodenje in upravljanje pa potrebuje magistrski študij matematike ustrezne smeri). Diplomant je tudi usposobljen za delo v interdisciplinarnih projektih v naravoslovju ter na področju sodobnih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov.

Dodatne informacije

V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi izbirnih predmetov pri posameznem študentu pride do odstopanj. Samostojno delo študenta na študijskem programu obsega 3150 ur.

Druge obveznosti

Študentje izberejo štiri izbirne predmete, med katerimi sta vsaj dva iz predmetov Finančno-aktuarska matematika, Geometrija, Ravninska in prostorska geometrija, Uporabna statistika. Študenti lahko oblikujejo do 19,4% programa tako, da izberejo izbirne predmete glede na lastne interese. Študijski program ne predvideva obvezne prakse.

Načini ocenjevanja

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXVIII-7-2010), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXX-2-2012), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXXII-5-2014), Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM - neuradno prečiščeno besedilo (l. 2015), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009/41 AG (l. 2019) https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf; Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (Obvestila UM, št. XXXVIII-11-2020); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (Obvestila UM, št. XXXIX-8-2021). Oblike in načini preverjanja znanja opredeljuje 5. člen pravilnika. Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani fakultete: https://www.fnm.um.si/index.php/shema/

Temeljni cilji študijskega programa

Cilj programa je, da diplomant pridobi osnovno znanje matematičnih principov ter znanje o vseh pomembnih področjih matematike: algebra, analiza, numerična matematika, diskretna matematika, teorija števil, topologija in verjetnost. Diplomant tega programa pridobi tudi znanja s področja računalništva, fizike, ekonomije, ki dopolnjujejo pridobljena matematična znanja. Sistem izbirnih predmetov študentu omogoča, da pridobi tudi specifična znanja v skladu s svojimi načrti za kasnejši študij oziroma zaposlitev. Diploma študentu omogoča različne možnosti študija na 2. stopnji ali pa zaposlitev povsod tam, kjer potrebujejo profile z zmožnostjo matematične analize in razumevanja zahtevnejših sistemov. Diplomant zato poglobljeno razume matematiko, pridobi pozitiven odnos do matematike ter ima zaupanje v uporabo pridobljenega strokovnega znanja.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom: - sposobnost analitičnega mišljenja in razumevanja zahtevnejših sistemov, ki omogočajo diplomantu vključevanje v različne interdisciplinarne skupine, - poznavanje temeljnih matematičnih področij ter aplikacija znanj na druga področja, - kritična presoja dogajanja na področju matematike, - reševanje strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod, - razvoj komunikacijskih spretnosti, - avtonomnost pri strokovnem delu, - kooperativnost in delo v skupini.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Predmetno specifične kompetence, ki se pridobijo s programom: - razumevanje in reševanje osnovnih matematičnih problemov na kvalitativnem in kvantitativnem nivoju, - zmožnost opisati dano situacijo s pravilno uporabo matematičnih simbolov in zapisov, - zmožnost, da razložijo njihovo razumevanje matematičnih konceptov in principov, - reševati matematične (ter tudi ostale) probleme z uporabo moderne tehnologije, - uporabljati algoritmični pristop; za reševanje danega problema razviti algoritem, - razviti sposobnost analiziranja danega problema numerično, grafično in algebraično, - biti sposobni iz danih podatkov deducirati nove logične zaključke, - samozavestno se soočiti z danim matematičnim problemom ter poiskati njegovo rešitev, - uporabiti pristope naravoslovnega mišljenja za kvantitativno obravnavo problemov v naravi, okolju in družbi, - poznavanje in razumevanje vpliva matematike na razvoj drugih ved.

Pogoji za vpis v program

V univerzitetni študijski program Matematika se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru omejitve vpisa se bodo upoštevala naslednja merila: a) kandidati iz točke a) in b) bodo izbrani glede na: - splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu (60%), - splošni uspeh v 3. in 4. letniku (20%), - uspeh pri matematiki v 3. in 4. letniku (20%).

Merila za prehode med študijskimi programi

1. Prehod iz visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje in univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje Študentom visokošolskih strokovnih študijskih programov 1. stopnje ali univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje s področja naravoslovnih, računalniških in tehničnih ved, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program, Komisija za študijske zadeve Fakultete za naravoslovje in matematiko določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. 2. Prehod iz višješolskih strokovnih študijskih programov po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju Študentom višješolskih strokovnih študijskih programov s področja naravoslovnih, računalniških in tehničnih ved, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program, Komisija za študijske zadeve Fakultete za naravoslovje in matematiko določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. Opomba k točki 2: Po 39. členu ZIVS in Merilih za prehode med študijskimi programi so prehodi mogoči tudi iz višješolskih strokovnih programov po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 86/2004), seveda če visokošolski zavod presodi, da je to za konkreten program mogoče.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Študentom se v procesu izobraževanja na 1. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. V postopku priznavanja mora ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa. Dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane, se kandidatom priznajo ne glede na to, kje in kako so jih pridobili. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti obsega oddajo vloge, dopolnitve vloge, obravnavo vloge na pristojnem organu članice, izdajo odločbe in postopek za pritožbo kandidata zoper izdani sklep. Če pristojni organ članice na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da znanja in spretnosti po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo kompetencam, ki temeljijo na izobraževalnih ciljih študijskega programa, lahko taka znanja prizna. Priznavanje znanj in spretnosti so definirani v PRAVILNIKU O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI V ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH UNIVERZE V MARIBORU št. 012/2019/2: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20%C5%A1tudijskih%20programih%20UM%20%C5%A1t.%20012-2019-2.pdf

Pogoji za dokončanje študija

Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti in vse obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku, vključno z izbirnimi predmeti, in skupaj zbranih najmanj 180 ECTS.