Študijski program je sprejel Senat Fakultete za organizacijske vede 20.9.2005 in Senat Univerze v Mariboru 27.9.2005. Soglasje k programu je podal Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije 30.9.2005. Študijski program je bil v postopku podaljšanja akreditacije potrjen na Senatu Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru 20. 9. 2011, na Senatu Univerze v Mariboru 30. 9. 2011, odločba o podaljšanju akreditacije študijskega programa je bila s strani Sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu Republike Slovenije (NAKVIS) izdana dne 30. 8. 2012 .

Pogoji za napredovanje v 2. letnik: študent napreduje v 2. letnik, če je z opravljenimi obveznostmi 1. letnika zbral najmanj 40 ECTS. Pogoji za napredovanje v 3. letnik: študent napreduje v 3. letnik, če je opravil vse obveznosti 1. letnika (zbral 60 ECTS) in je v 2. letniku zbral najmanj 45 ECTS.

Študijski program 1. stopnje UN trenutno ne vsebuje delov, ki bi jih bilo mogoče posamezno zaključiti.

Diplomant lahko nadaljuje študij: - na 2. stopnji magistrskega študijskega programa

Po diplomi boste s pridobljenim znanjem sposobni prevzeti in obvladovati kadrovsko dejavnost v organizacijah zasebnega in javnega sektorja. Kot del vodstvenega kadra organizacij boste skrbeli za trajno in usmerjeno rast zaposlenih in njihovega delovnega ter socialnega položaja. S tem boste enakovredni ostalim odločevalcem v organizaciji in skrbeli za njeno nemoteno rast in razvoj

Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so opredeljeni v posameznem učnem načrtu in dosledno sledijo preverjanju doseženih učnih izidov in kompetenc posamezne učne enote.

Cilj programa je usposobiti strokovnjake, ki bodo usposobljeni za delovanje na številnih področjih v organizacijah, kot so na primer: odnosi med delodajalci in delojemalci, lastninska razmerja, ekonomske in socialne pravice zaposlenih, učinkovito prilagajanje trgu delovne sile in novim oblikam zaposlovanja (angl. “outsourcing”) ter pridobivanje in izbira ljudi kot nosilcev najpomembnejšega razvojnega dejavnika - človeškega kapitala. Diplomanti bodo svoja znanja s področja razvoja človeških virov, vzpostavljanja vseživljenjskega učenja in oblikovanja znanjskih organizacij, ki temeljijo na ustvarjalnosti zaposlenih, lahko uporabili v praksi tako v gospodarstvu kot negospodarstv

Študent pridobi strokovna znanja in usposobljenost za uporabo znanstvenih metod pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritično in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju. Sestavni del teh programov je lahko tudi aktivno sodelovanje pri raziskovalnem delu. Kompetenca je ravnanje, s katerim posameznik lahko učinkovito in uspešno opravi določeno delo. Temelji na ustreznem telesnem, socialnem, duševnem in duhovnem potencialu, znanju, veščinah, vrednotah, prepričanjih in se kaže predvsem v zmožnosti učinkovite izrabe virov, ki so na voljo. Človek je kompetenten, če ima ustrezen potencial, ki mu omogoča pridobivanje aktualnega znanja. Na tej podlagi lahko razvije veščine, s katerimi lahko učinkovito ravna na nekem področju. Ob tem so pomembne tudi njegove vrednote, stališča in prepričanja. Za izkazovanje kompetentnosti potrebuje tudi motivacijo. Na podlagi svojih kompetenc lahko svoje delo učinkovito opravi, uspešen pri tem pa je, če je to znanje potrebno (cenjeno). Učinkovitost je zagotovo tudi zmožnost izrabljanja virov, ki so na voljo. V prvi vrsti je izrabljanje lastnih virov, posebno ustvarjalnosti, izrabljanje potencialov kolegov (intelektualnega kapitala) in klasičnih virov (denar, oprema, prostor in čas). Človek je kompetenten, tudi če ni motiviran za delo, medtem ko mora biti za svojo učinkovitost motiviran. Splošna kompetenca izhaja iz univerzalnega temeljnega znanja predmeta, oziroma programa. Splošne kompetence sestavljajo splošni profil diplomanta. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marveč tudi odnos do uporabe tega znanja, ki je vzgojna komponenta, a neločljivo povezana z izobraževalno. Posamezne kompetence se pri posamezniku ne morejo razviti (veščina ločevanja barv), ker zanje nima dispozicij, medtem ko druge lahko razvija vse življenje (učenje jezikov). V pilotni študiji smo identificirali kot relevantne kognitivne kompetence (analitično, konceptualno mišljenje, raziskovalno učenje, ustvarjalno reševanje problemov), ki so podlaga razumevanju, logičnemu sklepanju in predvidevanju; osebnostne (pozitivna samopodoba, iniciativnost, vztrajnost, težnja k uspehu, čustvena stabilnost), ki so podlaga individualnemu zorenju, razvijanju odgovornosti in doseganju zrelosti; operativne - podlaga funkcionalni učinkovitosti in pismenosti; odnosne (občutek za medosebna odnose, komunikativnost, timsko delo in sodelovanje, usmerjenost na uporabnika), razvijajo vzajemnost in kooperativnost; managerske (vpliv na druge, avtonomnost pri odločanju, prožnost in prilagodljivost, etičnost), dajejo osnovo za razvoj upravljalskih in vodilnih organizacijskih vlog in organizacijske, daje podlago za izrabo in koordinacijo razpoložljivih virov v času in prostoru.

Študenti univerzitetnega programa 1. stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov so v okviru predmetno specifičnih kompetenc usposobljeni za uporabo metodološkega znanja pri reševanju praktičnih problemov. Obvladujejo operativno organiziranje in usklajevanje kadrovske in izobraževalne dejavnosti v organizacijah. Izvajajo operativno delo na področju iskanja in izbire kadrov, zaposlovanja in odpuščanja delavcev, dograjevanja sistemizacije, analize zahtevnosti, vrednotenja in nagrajevanja dela. Načrtujejo in organizirajo procese kariernega razvoja, izobraževanja in napredovanja kadrov, motiviranja za ustvarjalno delo, urejanje delovno-pravnih razmerij ter družbenega standarda delavcev. Usposobljeni so za sodelovanje pri raziskovanju potreb po novem znanju, ugotavljanje zadovoljstva zaposlenih, merjenje delovnega vzdušja, delovne motivacije in kakovosti odnosov med zaposlenimi. Njihovo kompetentnost močno podpirajo znanja s področja kadrovskega managementa, kadrovskih informacijskih sistemov, sistemske analize, organizacije poslovnih sistemov, izvajanja projektnega dela, sistemov za podporo pri odločanju, upravljanje kadrov v kriznih razmerah, poznavanja poslovnih funkcij v organizaciji idr.

V univerzitetni študijski program 1. stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov se lahko vpiše: a.) kdor je opravil splošno maturo, b.) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi. c.) kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točk a) in c) pogojev za vpis izbrani glede na: - splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu: 60% točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40% točk; kandidati iz točke b) pogojev za vpis pa izbrani glede na: - splošni uspeh pri poklicni maturi: 40% točk, - splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40% točk, - uspeh pri maturitetnem predmetu: 20% točk.

Prehodi med programi so mogoči skladno z akreditiranimi študijskimi progami, Merili za prehode med študijskimi programi, Statutom Univerze v Mariboru in drugimi predpisi. Študent se lahko vključi v višji letnik drugega študijskega programa, le če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik študijskega programa. Kandidat obvezno pred prijavo kontaktira Referat za študente. 1. Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje Študentom in diplomantom univerzitetnih študijskih programov FOV in sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje, ki se vpisujejo na univerzitetni študijski program prve stopnje Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov, Inženiring poslovnih sistemov in Organizacija in management informacijskih sistemov se omogočijo prehodi med študijskimi programi: 1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc; 2. med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Vpis v višji letnik se odobri kandidatu, ki mu je v postopku priznanih toliko študijskih obveznosti (ECTS), da izpolnjuje akreditirane pogoje za nadaljevanje študija v višjem letniku novega študijskega programa. Vloga kandidata se obravnava individualno. V primeru prevelikega števila kandidatov za vpis v višji letnik se upošteva povprečna ocena izpitov na dosedanjem študijskem programu.

Znanje in spretnosti se priznavajo v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih (UM št. 012-2019-2).

Študent zaključi študij ob izpolnitvi vseh predvidenih obveznosti na programu ter uspešno zagovarja diplomsko nalogo in skupno zbere najmanj 180 ECTS.