Podiplomski študijski program tretje stopnje Organizacija in management informacijskih sistemov je bil sprejet na Senatu Fakultete za organizacijske vede 24.04.2008 in na Senatu Univerze v Mariboru 17.06.2008. Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in na podlagi Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo na svoji 15. seji dne 12. 3. 2009 sprejel pozitivno mnenje o programu. Študijski program je bil v postopku podaljšanja akreditacije potrjen na Senatu Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru 23. 4. 2015, na Senatu Univerze v Mariboru 22. 9. 2015, odločba o podaljšanju akreditacije študijskega programa je bila s strani Sveta Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu Republike Slovenije (NAKVIS) izdana dne 16. 2. 2017 .

Na študijskem programu 3. stopnje Organizacija in management informacijskih sistemov mora študent za napredovanje iz prvega v drugi letnik opraviti s študijskim programom določene obveznosti v obsegu 45 ECTS točk v tekočem letniku, pri čemer mora obvezno opraviti izpit iz predmeta Znanstveno proučevanje družboslovnih pojavov ter obveznosti iz individualnega raziskovalnega dela. Pri napredovanju iz drugega v tretji letnik študijskega programa 3. stopnje mora študent opraviti obveznosti v obsegu 51 ECTS točk iz tekočega letnika in vse obveznosti prvega letnika. Kandidat, ki ni opravil vseh študijskih obveznosti, lahko na osnovi pisne vloge zaprosi Komisijo za znanstveno raziskovalne zadeve Senata FOV UM za vpis v višji letnik, če predloži dokumentacijo z opravičljivimi razlogi, skladno z določili UM.

Študijski program 3. stopnje trenutno ne vsebuje delov, ki bi jih bilo mogoče posamezno zaključiti.

Podoktorski študij.

Doktoranti OMIS zasedajo najzahtevnejša delovna mesta v različnih panogah gospodarstva, državni in javni upravi, tipično na raziskovalnih, vodstvenih in razvojnih delovnih mestih.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje znanja in s tem posledično učnih izidov posameznih predmetov programov 3. stopnje so določeni z učnimi načrti.

Temeljni cilj doktorskega študijskega programa OMIS je izobraziti vrhunske strokovnjake na področju informacijskih sistemov z veliko širino razumevanja delovanja organizacijskih sistemov (poslovnih, javnih in družbenih) ter razumevanja in obvladovanja analitičnega inštrumentarija. Pri tem se študenta usposobi, da zna samostojno raziskovati in razvijati inovativne rešitve z informacijsko tehnologijo z namenom izboljšanja delovanja organizacije. Študenti doktorskega študijskega programa se tekom študija usposobijo za reševanje kompleksnih problemov in kritično razmišljanje, uporabo sistemskih konceptov pri razumevanju in opredelitvi problemov, uporabo klasičnih in/ali razvoj novih konceptov in znanj. Izkazovati morajo trdna etična načela ter imeti sposobnost za dobro medčloveško komunikacijo in sposobnost za delo v timu. Zato mora biti doktorand sposoben razumeti zakonitosti delovanja organizacijskih sistemov (poslovnih, javnih in družbenih); razumeti in modelirati organizacijske procese in podatke, definirati in implementirati tehnične in procesne rešitve, voditi projekte in integrirati sisteme, obvladovati tehnike za zbiranje, pretvorbo, prenašanje in shranjevanje podatkov in informacij, aplicirati informacijsko tehnologijo v pomoč posameznikom, skupinam, organizacijam in med organizacijskim okoljem pri doseganju njihovih ciljev ter samostojno snovati.

Študent pridobi poglobljena znanja na širših strokovnih področjih, usposobljenost za razvijanje in iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstveno-raziskovalnih metod v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, prevzemanje odgovornosti na najvišjih in srednjih managerskih ravneh v različnih organizacijah na področju informacijske funkcije ter za razvijanje kritične refleksije, vodenje znanstveno raziskovalnih projektov na svojem področju delovanja ter socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Splošna kompetenca izhaja iz univerzalnega temeljnega znanja predmetov, oziroma programa. Splošne kompetence sestavljajo splošni profil diplomanta. V okviru študijskega procesa se v smeri kompetentnosti ne razvija le znanje, marveč tudi odnos do uporabe tega znanja. Splošne kompetence, ki jih pridobi študent, so: • sposobnost določanja ciljev; • sposobnost razvijanja odgovornosti; • sposobnost upravljanja uspešnosti; • sposobnost razumevanja in opredeljevanja problemov; • razumevanje družbenih, pravnih, psiholoških in ekonomskih vidikov problemov; • sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev problemov; • kritičen pogled na probleme; • sposobnost komuniciranja tako v domačem kot mednarodnem okolju; • sposobnost spodbujanja motivacijskih dejavnikov; • sposobnost izrabljanja človeškega potenciala; • sposobnost izrabljanja materialnih virov (denar, čas). Kot relevantne kognitivne kompetence smo identificirali (analitično, konceptualno mišljenje; raziskovalno učenje; ustvarjalno reševanje problemov), ki so podlaga razumevanju, logičnemu sklepanju in predvidevanju; osebnostne (pozitivna samopodoba; iniciativnost; vztrajnost; težnja k uspehu; čustvena stabilnost), ki so podlaga individualnemu zorenju, razvijanju odgovornosti in doseganju zrelosti; operativne - podlaga funkcionalni učinkovitosti in pismenosti; odnosne (občutek za medosebne odnose, komunikativnost, timsko delo in sodelovanje, usmerjenost na uporabnika), razvijajo vzajemnost in kooperativnost; managerske (vpliv na druge, avtonomnost pri odločanju, prožnost in prilagodljivost, etičnost), dajejo osnovo za razvoj upravljavskih in vodilnih organizacijskih vlog in organizacijske, daje podlago za izrabo in koordinacijo razpoložljivih virov v času in prostoru. Na študijskem programu 3. stopnje študent poglobljeno spozna principe in zakonitosti svoje akademske discipline, ki jih sintetično in analitično uporablja pri svojem raziskovalnem delu. Poseduje obširno teoretično in raziskovalno metodološko znanje na svojem raziskovalnem področju, pri čemer je zmožen rezultate svojih raziskav uporabiti pri pisanju akademskih besedil. Študent analizira, interpretira in sintetizira teoretične in raziskovalne dosežke drugih ter predvideva možnost nadaljnjega raziskovanja. Zna voditi dialog o odprtih teoretskih vprašanjih in na podlagi tega izpeljuje lastne zaključke in nova izhodišča. Kritično pristopa h konkretnim analizam in teoretskim rezultatom. Študent klasificira in sintetizira znanje, ga deduktivno in induktivno izpeljuje, oblikuje nove teoretske pristope in razvija metodologijo. Študent vrednoti, dokazuje, razlikuje in modificira konceptualno razumevanje v svoji disciplini, pri čemer nadalje razvija kritično kapaciteto za neodvisno vrednotenje znanja, raziskav in metodologij.

Doktor znanosti s področja informacijskih sistemov je v prvi vrsti usmerjen v kreiranje, raziskovanje ter vodenje informacijskih podsistemov v različnih organizacijskih sistemih. Vsebine programov so oblikovane tako, da so pridobljena znanja poleg teoretičnih temeljev usmerjena tudi v praktično uporabo na različnih nivojih organiziranja in vodenja organizacije s področja informacijske dejavnosti. Doktor znanosti je opremljen z znanji potrebnimi za raziskovalno delo s tehnologijami, ki podpirajo uporabo informacijskih sistemov v različnih zvrsteh industrije, finančnega sektorja, zavarovalništva, državne uprave, zdravstva, šolstva ter znanosti in raziskovanja. Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu v rubriki Cilji in kompetence. Predmetno specifične kompetence, ki jih pridobijo študentje, so: • poznavanje zahtevnejših metod analize delovanja informacijskih sistemov in sposobnosti sinteze novih metod analize; • obvladovanje zahtevnejših metod zasnove informacijskih sistemov; • obvladovanje metod in tehnik na področju dela v raziskovalnih institucijah s področja informacijskih sistemov; • pridobitev znanj s področij informacijskih sistemov, informacijskih tehnologij, programerskega inženirstva in računalništva; • obvladovanje strokovnih razmerij – naročniki in notranjimi ali zunanjimi razvijalci informacijskih sistemov; • sposobnost načrtovanja zahtevnih evalvacijskih metod informacijskih sistemov; • obvladovanje zahtevnih metod načrtovanja varnostni informacijskih sistemov. Obsežna teoretična podlaga pridobljena tekom študija omogoča kritičen odnos do problemov in sposobnost prepoznati zahteve okolja, časa in dolgoročne učinke. Zaradi širokega spektra znanj so usposobljeni za načrtovanje in razvoj strateških informacijskih sistemov (direktorski informacijski sistemi, sistemi za podporo odločanja, sistemi poslovne inteligence itd.). Po končanem študiju je doktor znanosti opremljen z orodji za reševanje najzahtevnejših znanstvenih ali praktičnih problemov in jih je sposoben reševati na širokem področju dela. Obvladuje tiste managerske veščine, ki so potrebne za učinkovito delovanje organizacije.

V študijski program 3. stopnje študijskega programa Organizacija in management informacijskih sistemov se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program 2. stopnje; - študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004; - študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Navedeni kandidati morajo pred vpisom v program opraviti študijske obveznosti v obsegu 30 ECTS iz študijskega programa 2. stopnje. Pred vpisom morajo kandidati opraviti naslednje študijske obveznosti: Statistika v raziskovanju (7 ECTS), Objektno usmerjen razvoj (8 ECTS), Poslovna inteligenca (7 ECTS) in Raziskovanje informacijskih sistemov (8 ECTS); - študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS točkami.

V primeru omejitve vpisa bo izbira kandidatov temeljila na: - povprečni oceni študija (20 %), - oceni diplomske ali magistrske naloge (20 %) in - kandidatovi bibliografiji (60 %) – ovrednoti se skladno z veljavnimi Merili za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru, dostopnimi na spletni povezavi: https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/habilitacije/

Po merilih za prehode se v 2. letnik študijskega programa 3. stopnje Organizacija in management informacijskih sistemov lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004, in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk, - študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk. Pri prehodu s študijskih programov 3. stopnje naslednjih študijskih področij na študijski program 3. stopnje Organizacija in management informacijskih sistemov: naravoslovno-matematične vede (računalniško intenzivne metode in aplikacije, algoritmi, optimizacije, simulacije), tehniške vede (računalništvo in informatika), družboslovne vede (ekonomija, upravne in organizacijske vede, pravo), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oz. učnih izidov, se upoštevajo naslednja merila: izpolnjevanje vpisnih pogojev in zadostno število razpoložljivih mest. Pri tem se ugotavljajo študijske obveznosti, ki jih je opravil študent in se mu lahko priznajo pri čemer se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Študent predloži uradni izpis iz dosedanjega študijskega programa in potrdilo o izpolnjenih obveznostih na dosedanjem programu. Študentu se določijo obveznosti, ki jih mora opraviti, da zaključi doktorski študij v novem programu.

Znanja in spretnosti se priznavajo v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih (UM št. 012-2019-2).

Študent zaključi študij ob izpolnitvi vseh s študijskim programom predvidenih obveznosti, vključno z izdelavo in uspešnim zagovorom doktorske disertacije, in skupno zbere najmanj 180 ECTS. Skladno s Pravilnikom o doktorskem študiju na UM mora imeti doktorski študent pred oddajo doktorske disertacije vsaj eno objavo znanstvena dela z izsledki raziskav s področja doktorske disertacije, in sicer v mednarodno priznanih znanstvenih revijah indeksiranih v JCR v enem od svetovnih jezikov, pri kateri je prvi avtor. Po dokončanem študiju in s tem pridobljenim znanstvenim naslovom, morajo za uporabo le tega izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Pravilnik o doktorskem študiju na UM in 156., 157. člen Statuta UM (promocija doktorjev znanosti - znanstvene aktivnosti kandidata pred promocijo).