SLO | EN
PRD-v18

3

Doktorski študij

3 (tretja)

10 (10)

0000611

8/2

2023/24

24 ECTS 240 ECTS

dr.
doktor znanosti
doktorica znanosti

Ph.D.
Doctor of Philosophy

05 – Naravoslovje, matematika in statistika

0588 – Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno naravoslovje, matematika in statistika

1 – Naravoslovne vede

red. prof. dr. SAMO KRALJ

Besedilo o sprejetju

Podiplomski študijski program tretje stopnje Fizika je bil sprejet na Senatu Fakultete za naravoslovje in matematiko 30. 9. 2008 in na Senatu Univerze v Mariboru 18. 11. 2008. Na podlagi 51. člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06-UPB3) in na podlagi Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 101/04) je Svet za visoko šolstvo na svoji 16. seji dne 30. 3. 2009 sprejel pozitivno mnenje o programu. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je 19. 5. 2009 izdalo odločbo št. 60392-139/2009/5, s katero se študijski program vnese v razvid visokošolskih zavodov pod zaporedno številko 17. Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je 20. 10. 2016 doktorskemu študijskemu programu Fizika podaljšal akreditacijo za sedem let. Senat Univerze v Mariboru je 28. 11. 2017 potrdil prenovo doktorskega študijskega programa Fizika po načelih Doktorske šole Univerze v Mariboru.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti obvezne predmete ter obveznosti letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. V 2. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM, pri čemer brez opravljene učne enote IRD 1 napredovanje iz 1. v 2. letnik v nobenem primeru ni mogoče. Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 1. letnika in obveznosti 2. letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. V 3. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM, pri čemer brez opravljene učne enote IRD 3 napredovanje iz 2. v 3. letnik v nobenem primeru ni mogoče. Za napredovanje iz 3. v 4. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 2. letnika in obvezne predmete 3. letnika v obsegu najmanj 57 ECTS. Imeti mora s strani mentorja in študijske komisije potrjeno disertabilnost doktorske naloge. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik. Ponavljanje je možno v primerih, ki jih opredeljuje Statut Univerze v Mariboru. Študent lahko tudi hitreje napreduje, če izpolnjuje pogoje za tako napredovanje, ki so navedeni v Statutu Univerze v Mariboru. Študent se lahko izobražuje v več študijskih programih pod pogoji, ki jih podrobneje določa Statut Univerze v Mariboru.

Možnosti za nadaljevanje študija

Postdoktorski študij.

Možnosti za zaposlitev

Glede na temeljne cilje programa ter splošne in predmetno specifične kompetence je diplomant zaposljiv v širokem spektru strokovnih in znanstvenoraziskovalnih dejavnosti. Sposoben je zasedati najodgovornejša delovna mesta, pri čemer je sposoben zaposliti sebe in ustvarjati delovna mesta drugim. Koncept doktorskega študija Fizika je naravnan na intenzivno usmerjanje študenta k samostojnemu raziskovalnemu delu, kar je temeljna prvina sodobnih doktorskih študijskih programov v svetu. Pridobljene kvalifikacije omogočajo zaposljivost tudi izven meja Slovenije. Diplomanti so zaposljivi predvsem v razvojnih ter znanstveno-raziskovalnih centrih, laboratorijih in inštitucijah na naslednjih področjih: - gospodarske družbe, - zasebni sektor, - raziskovalne ustanove, - izobraževalno-raziskovalne ustanove, - izobraževalne ustanove, - zdravstveni zavodi, - javna uprava, - finančni sektor, - farmacija, - slovenska vojska in obrambne strukture bodočih mednarodnih povezav, - ministrstva, - različne evropske in svetovne organizacije.

Dodatne informacije

Program sestoji iz več modulov s področja Biofizike, Fizike in Izobraževalne fizike, v okviru katerih se lahko program individualno oblikuje glede na želje in raziskovalno usmeritev študenta. V seštevkih so podane povprečne vrednosti ur za študijski program. Zaradi različnega števila ur pri izbirnih predmetih pa pri posameznem študentu pride do odstopanj. Samostojno delo študenta na študijskem programu tretje stopnje Fizika obsega 7095 ur.

Druge obveznosti

Študijski program od kandidata pričakuje, da v okviru Individualnega raziskovalnega dela in časa namenjenega pripravi doktorske disertacije pripravi tudi osnutek za objavo dela iz vsebine doktorske disertacije v reviji, indeksirani v SCI, pri katerem je doktorand prvi ali vodilni avtor.

Načini ocenjevanja

Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM : https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXVIII-7-2010), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXX-2-2012), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG, (Obvestila XXXII-5-2014), Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM - neuradno prečiščeno besedilo (l. 2015), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009/41 AG (l. 2019) https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Dopolnitve2013/Pravilnik%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20na%20UM%20-%20NPB3,%20AVGUST%202019doc.pdf; Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (Obvestila UM, št. XXXVIII-11-2020); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41AG (Obvestila UM, št. XXXIX-8-2021). Oblike in načini preverjanja znanja opredeljuje 5. člen pravilnika. Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani fakultete: https://www.fnm.um.si/index.php/predstavitev-tudija/podiplomski-tudijski-programi/

Temeljni cilji študijskega programa

- dati študentom poglobljeno znanje s področja fizike ter jim predstaviti širino, vlogo, pomen in interdisciplinarnost te znanosti; - dati jim potrebna organizacijska in strokovna znanja o razvoju in raziskavah, tako na področju fizike, kot tudi na področju njene uporabe in v fizikalnem izobraževanju; - predstaviti jim moderne metode in tehnike dela na področju fizike in jih pri tem usposobiti, da bodo te metode in tehnike aktivno uporabljati ter tako sledili razvojnim trendom stroke; - usposobiti kandidate za samostojno mednarodno-konkurenčno raziskovalno delo in za samostojno razvijanje danega predmetnega področja ter njegovo učinkovito poučevanje; - poglobiti teoretična znanja študentov na področju fizike ter razširiti njihova metodološka znanja za reševanje zahtevnih tehničnih, tehnoloških, organizacijskih in razvojnih nalog ter projektov.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

- avtonomnost v vrhunskem raziskovalnem in najzahtevnejšem znanstvenem delu, - temeljito razumevanje teoretskih in metodoloških osnov ter obvladanje vrhunskih raziskovalnih metod, postopkov in procesov, - avtonomnost v kritičnosti na področju znanosti in stroke, - sposobnost sinteze znanj in njihova aplikacija, - samostojnost v razvijanju novih znanj in rešitev za reševanje najzahtevnejših problemov, - sposobnost dela v znanstveno raziskovalnih skupinah in dela v projektih, - mednarodna komunikativnost v vrhunskem znanstvenem in strokovnem okolju, - zavezanost k profesionalni znanstveni in strokovni etiki, - odgovornost pri sprejemanju najzahtevnejših znanstvenih in strokovnih odločitev, - samostojnost in odgovornost pri vodenju ter odgovornost do timskega dela, - poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov, - sposobnost mentorstva mlajšim kolegom v inštitutih, na univerzi, v gospodarski družbi itd., - učinkovitost pri izrabljanju virov, ki so na voljo: lastna ustvarjalna in intelektualna sposobnost, razpoložljiv intelektualni kapital (sodelavci), ostali materialni in nematerialni viri (denar, oprema, prostor in čas).

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

- reševanje konkretnih raziskovalnih problemov na različnih področjih fizike, - razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na izbranem konkretnem raziskovalnem in delovnem področju fizike ter sorodnih disciplin, - oblikovanje in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev v danih fizikalnih in interdisciplinarnih problemov, - uporaba standardnih in modernih fizikalnih raziskovalnih empiričnih metod, - samostojno razvijanje, evalviranje in usmerjanje sodobnih trendov v izobraževanju fizike, - povezovanje strokovno-znanstvenih, pedagoško-znanstvenih in vzgojno-izobraževalnih institucij, - sposobnost predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov s področja fizike v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki, - poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških fizikalnih konceptov, - samostojno razvijanje novega fizikalnega znanja.

Pogoji za vpis v program

V podiplomski doktorski študijski program Fizika se lahko vpiše kandidat, ki je: - zaključil študijski program 2. stopnje, - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Kandidati morajo pred vpisom opraviti naslednje študijske obveznosti v skupnem obsegu 35 ECTS točk: Statistična termodinamika (8 ECTS), Modelska fizika (10 ECTS), Fizika kompleksnih sistemov (7 ECTS) in Uvod v znanstveno raziskovalno delo (10 ECTS), - študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS točkami. Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini. Fakulteta zaradi uspešnosti pri raziskovalnem delu posebej priporoča univerzitetno predizobrazbo s področja fizike, ali pa vsaj znanja na nivoju te univerzitetne izobrazbe.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru omejitve vpisa bo Fakulteta skladno z 41. členom ZVIS objavila kriterije ocenjevanja kandidatov, ki bodo upoštevani pri izboru kandidatov. Ob omejitvi vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis v doktorski študijski program Fizika upošteva povprečna ocena pri predhodnem študiju (delež 1/4), ocena magistrskega dela (delež 1/4) ter uspeh pri izbirnem izpitu Pregled klasične in moderne fizike (delež 1/2).

Merila za prehode med študijskimi programi

Po Merilih za prehode se lahko v študijski program 3. stopnje FIZIKA vpišejo študenti študijskih programov 3. stopnje s področja fizikalnih, naravoslovno-matematičnih in tehniških ved, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in ki se jim lahko po kriterijih za priznavanje kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa. Pristojna komisija članice študentom določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. V študijski program 3. stopnje Fizika se lahko vpiše tudi kandidat, ki je zaključil: - študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004, in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS, - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Študentom se v procesu izobraževanja na 3. stopnji lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom, v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. V postopku priznavanja mora ocenjevanje pridobljenih znanj in spretnosti temeljiti na izobraževalnih kompetencah študijskega programa. Dokazano pridobljene kompetence, ki so ustrezno dokumentirane, se kandidatom priznajo ne glede na to, kje in kako so jih pridobili. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti obsega oddajo vloge, dopolnitve vloge, obravnavo vloge na pristojnem organu članice, izdajo odločbe in postopek za pritožbo kandidata zoper izdani sklep. Če pristojni organ članice na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da znanja in spretnosti po vsebini, obsegu in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo kompetencam, ki temeljijo na izobraževalnih ciljih študijskega programa, lahko taka znanja prizna. Priznavanje znanj in spretnosti so definirani v PRAVILNIKU O PRIZNAVANJU ZNANJ IN SPRETNOSTI V ŠTUDIJSKIH PROGRAMIH UNIVERZE V MARIBORU št. 012/2019/2: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/GlavniDokumenti2013/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti%20v%20%C5%A1tudijskih%20programih%20UM%20%C5%A1t.%20012-2019-2.pdf

Pogoji za dokončanje študija

Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere skupno najmanj 240 ECTS.