SLO | EN
PRD-v18

2

Magistrski študij

2 (druga)

8 (8)

0000664

7

2023/24

21 ECTS 120 ECTS

mag. prav.
magister prava
magistrica prava

M.A.
Master of Arts

04 – Poslovne in upravne vede, pravo

0421 – Pravo

5 – Družbene vede

izr. prof. dr. RENATO VRENČUR, univ. dipl. prav.

Študijski program druge stopnje Pravo traja dve študijski leti (štiri semestre) in obsega 120 kreditnih točk ECTS. Posamezen letnik študijskega programa obsega 60 ECTS, semester pa 30 ECTS. Individualno raziskovalno delo je ovrednoteno z 10 ECTS in magistrska naloga z 20 ECTS. V času študija mora študent opraviti obveznosti pri 14 predmetih (obvezni in izbirni predmeti) in individualno raziskovalno delo ter magistrsko nalogo.

PRAVO V MARIBORU

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je danes priznano središče pravne znanosti na področju evropskega, civilnega in procesnega prava.

IZVRSTNOST

Pravna fakulteta ima odlične profesorje, raziskovalce, sodelavce, zunanje podpornike ter seveda izvrstne študente.

PREPOZNAVNOST PROFESORJEV

Naši profesorji komentirajo vse pomembnejše sistemske zakone od ZGD do kazenskega zakonika in tudi aktualno družbeno dogajanje.

DOBRIH PRAVNIKOV NI NIKOLI ODVEČ

Potreba po (dobrih) pravnikih ne pojenja.

PROJEKTI

Z razpredeno mednarodno mrežo partnerskih institucij je danes fakulteta z mnogimi medn. raziskovanimi projekti vpeta v najširši razisk. prostor.

PRAVNIŠKI DRŽAVNI IZPIT

Diplomant, ki konča B2 Prava, lahko pristopi k potrebni praksi in nato k pravniškemu drž. izpitu, če je pred tem končal prvostopenjski prog. prava.

Diplomant, ki konča drugo stopnjo študija Prava, lahko pristopi k potrebni praksi in nato k pravniškemu državnemu izpitu, če je pred tem končal prvostopenjski program prava v obsegu 180 ECTS. Študijski program druge stopnje Pravo temelji na znanju in kompetencah, pridobljenih na univerzitetnem programu prava oziroma sorodnih programih, s katerih je omogočen vpis / prehod na študijski program druge stopnje Pravo. Študijski predmeti ponujajo znanja in rešitve, ki so njihova nadgradnja in del vertikalne gradnje gledano v celoti; torej v vseh petih letih študija. Povezanost med predmeti ostaja v okviru temeljnih pravnih področij in interdisciplinarnih predmetov, hkrati pa program gradi naprej, predvsem v smeri pridobivanja novih kompetenc: to je predvsem pravnih veščin in metodologije osvajanja razumevanja ter aplikacije prava. Študijski predmeti na študijskem programu druge stopnje Pravo so zasnovani tako, da študentom prava, tako tistim, ki so zaključili univerzitetni študij prava, kot tudi tistim, ki so zaključili pravu soroden program (pa pod pogoji vpisa oziroma prehoda študirajo pravo na drugi stopnji), ponujajo horizontalno povezano pridobivanje pravnih znanj in veščin, ki jih lahko uporabljajo na vseh področjih prava. Horizontalna zasnova se iz zasnove metodoloških predmetov širi na nabor izbirnih predmetov, med katerimi študent sam izbira in tako sam skuša oblikovati svoj profil. Na drugi stopnji študija prava študent pridobiva potrebna pravna znanja na posebnih interdisciplinarnih področjih. Slednje omogoča tako nabor obveznih, kot tudi nabor izbirnih predmetov. Poudarjeno je usposabljanje študentov za raziskovalno delo in oblikovanje polivalentnega pravnika, ki bo usposobljen opravljati pravniški poklic na vseh področjih, tako klasična pravniška opravila kot tudi opravila, ki so posredno povezana s pravom glede na poznavanje splošnih družboslovnih znanj ter pravnih veščin.

Besedilo o sprejetju

Senat za akreditacijo pri Svetu republike Slovenije za visoko šolstvo je dne 5. oktobra 2007 dal soglasje k uvedbi študijskega programa druge (mag./2 l.) stopnje Pravo Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 37 kreditnih točk ECTS iz nabora predmetov prvega letnika, pri čemer mora obvezno opraviti izpite pri naslednjih predmetih: 1. Civilno materialno pravo: izbrane teme, 2. Civilno procesno pravo: izbrane teme ter 3. Ustavno in upravno pravo ter sistem EU: izbrane teme.

Možnosti za nadaljevanje študija

V Študijskem programu Pravo diplomant pridobi potrebna pravna znanja na posebnih in interdisciplinarnih področjih. Učni predmeti omogočajo poglobljeno seznanitev s posebnimi pravnimi ureditvami ali posebnimi področji prava, so pa prav tako interdisciplinarno usmerjeni. Poudarjeno je usposabljanje študentov za bodoče raziskovalno delo, ne glede na to, ali naj bi se bodoči magister prava ukvarjal z raziskovalnim delom v okviru opravljanja tudi svojih poklicnih in drugih opravil ali pa bo nadaljeval študij na tretji stopnji (doktorski študij). Usposobljenost za raziskovalno delo pridobi zlasti s spoznavanjem metodologije raziskovalnega dela pri izdelavi magistrske naloge. Na ta način program druge stopnje omogoča dokončno oblikovanje polivalentnega pravnika, ki je usposobljen opravljati pravniški poklic na vseh področjih, tako klasična pravniška opravila kot tudi opravila, ki so posredno povezana s pravom glede na poznavanje splošnih družboslovnih znanj in glede na pridobitev ustreznih veščin. V Študijskem programu Pravo izobražujemo polivalentne pravnike, ki so usposobljeni za delo na različnih pravnih področjih, pri čemer se zasleduje tudi usmerjanje pravnikov na področja izven pravosodja. Program je usmerjen na potrebe širšega družbenega okolja, zlasti pa gospodarstva in potreb po pravnikih pri mednarodnem vključevanju Republike Slovenije in njenega gospodarstva v globalizacijske gospodarske tokove v okviru EU. Študijski program vsebuje temeljno vizijo zadovoljevanja družbenih potreb po pravniških kadrih. Program druge stopnje kar najbolj upošteva potrebe prakse. Ugotavljamo, da je v praksi večja potreba po pravnikih, ki imajo opravljen pravniški državni izpit. To ni samo praksa institucij, ki delujejo v okviru pravosodja (kjer je pravniški državni izpit pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta) ali so z njim povezane, ampak tudi gospodarskih subjektov. Razlogi so različni, od tega, da ima pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom več akumuliranega znanja in praktičnih izkušenj, do tega, da podjetja pridobijo že oblikovanega pravnika kot osebo, katere kompetence se kažejo v sposobnosti čim bolj samostojnega dela. Ne gre pa zanemariti tudi dejstva, da takšnemu pravniku ni treba omogočati študijskega dopusta, odsotnosti z dela in po opravljenem pravniškem državnem izpitu napredovanja. Potrebe prakse se zrcalijo v odločitvah študentov, da študij po prvi stopnji nadaljujejo na drugi stopnji in pridobijo strokovni naslov magistra prava. Pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom so torej bolj iskani in laže zaposljivi. To je tudi okoliščina, zaradi katere je Študijski program Pravo prilagojen znanjem in veščinam, ki se zahtevajo na pravniškem državnem izpitu. Statistični podatki kažejo, da so potrebe po pravnikih dokaj konstantne. Podatki Zavoda RS za zaposlovanje prikazujejo konstantno mesečno potrebo po pravnikih. Za potrebe spremljanja zaposlovanja pridobiva PF mesečno statistiko od Centralne službe - Službe za analitiko. Ta potreba je manjša, kot je povpraševanje, a kaže da gre za poklic, katerega diplomanti so zaposljivi; kaže pa tudi na to, da je pri konkuriranju na delovna mesta velika konkurenca, ter da delo lažje dobijo diplomanti, ki so bili med študijem uspešnejši, predvsem v smislu povprečne ocene in obštudijskih dejavnosti. V povprečju na letni ravni dobi zaposlitev skoraj 600 pravnikov. K tem številkam ne moremo prišteti zaposlitve pravnikov v tujini, ker jih Zavod RS za zaposlovanje ne vodi v svoji evidenci. Tudi posebnih prikazov po regijah ni, kar pa niti ni potrebno zaradi neovirane mobilnosti med pravniškimi poklici, zaradi česar ne prihaja do regijske vezanosti. Z apliciranjem izkušenj iz držav zahodne Evrope je razvidno, da je z razvijajočim se procesom juridizacije, ki ga generira EU, in vse večjo kompleksnostjo tako civilnih in gospodarskih, kot tudi javnopravnih razmerij, potreba po pravnikih še naprej konstantna. Konstantna je potreba po popolnoma izoblikovanih pravnikih, ki jim druga stopnja študija ponuja ustrezno širino temeljnih, pa tudi področnih in interdisciplinarnih znanj. V Študijskem programu Pravo se nadgrajujejo pravniška znanja s poglabljanjem obstoječih, na prvi stopnji pridobljenih znanj. V tem programu se dodajajo znanja, ki omogočajo razvoj pravnikove pravne veščine, ki je osnova za vsa klasična in temeljna delovna mesta pravnikov, predvsem na celotnem področju pravosodja in samostojnih pravniških poklicev (odvetništvo, opravljanje notarske službe idr.). Na drugi stopnji študent pridobi pravne veščine (legal skills), ki ga usposobijo za poklicno delo, odvisno od področij, na katerih opravlja zahtevne pravniške posle. Tako Študijski program Pravo omogoča dokončno oblikovanje polivalentnega pravnika, ki je usposobljen opravljati pravniški poklic na vseh področjih, torej tako klasična pravniška opravila, kot tudi opravila, ki so posredno povezana s pravom.

Možnosti za zaposlitev

PF kontinuirano prepoznava potrebe gospodarstva po zaposlitvah, predvsem pa po znanju in veščinah pravnikov, ki naj delujejo v gospodarstvu. Ves čas svojega obstoja usmerja razvoj študijskih programov, učnih predmetov ter njihovih vsebin v sodelovanje z gospodarstvom, prepoznavanje potreb po gospodarskem pravu in usposabljanju pravnikov, ki delujejo v gospodarstvu. Ta usmeritev PF je postala ključna, po njej je postala prepoznavna v slovenskem prostoru in tudi izven njega. Slovenskemu gospodarstvu PF skorajda že tradicionalno omogoča najti pravnike s poglobljenim znanjem domačega in mednarodnega gospodarskega prava. To področje je PF skozi desetletja svojega obstoja razvila bolj kot drugi visokošolski zavodi. Zato danes v praksi deluje veliko njenih diplomantov v gospodarskih družbah in drugih gospodarskih subjektih, in sicer kot pravniki kot tudi drugi profili vodilnega kadra in managementa. Po statističnih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se diplomanti PF zaposlujejo v naslednjih gospodarskih dejavnostih: - finančne in zavarovalniške dejavnosti; - poslovanje z nepremičninami; - kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; - rudarstvo; - predelovalne dejavnosti; - promet in skladiščenje; - oskrba z električno energijo, plinom in paro; - oskrba z vodo; - ravnanje z odplakami in odpadki; - saniranje okolja; - gradbeništvo; - gostinstvo; - trgovina; - informacijske in komunikacijske dejavnosti; - vzdrževanje in popravila motornih vozil; - informacijske in komunikacijske dejavnosti; - strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti itd. Zgoraj naštete dejavnosti vključujejo tudi delovna mesta: - direktorji/direktorice, menedžerji/menedžerke gospodarskih družb, - organizator/organizatorka kongresne dejavnosti, - organizator/organizatorka sejemske dejavnosti, - posrednik/posrednica za poslovne dejavnosti, - posrednik/posrednica za storitvene dejavnosti, - upravitelj/upraviteljica nepremičnin, - bančni asistent/bančna asistentka, - referent/referentka za pravne zadeve, - svetovalec/svetovalka za osebno in poslovno uspešnost, - svetovalec/svetovalka za poklicno izobraževanje, - svetovalec/svetovalka za zaposlovanje, - strokovnjak/strokovnjakinja za poslovanje, - svetovalec/svetovalka za patente, - svetovalec/svetovalka za podjetništvo, - svetovalec/svetovalka za odnose z javnostmi, - svetovalec/svetovalka za poslovanje, - projektni menedžer/projektna menedžerka, - svetovalec/svetovalka za varstvo potrošnikov, - visoki uradniki/visoke uradnice interesnih organizacij, - davčni svetovalec/davčna svetovalka, - finančni svetovalec/finančna svetovalka, - svetovalec/svetovalka za nepremičnine, - strokovnjak/strokovnjakinja za kadre, analizo poklicnega dela ipd., - organizator/organizatorka izobraževanja zaposlenega osebja v gospodarskih subjektih, - svetovalec/svetovalka za kadrovanje, - borzni posrednik/borzna posrednica, - zavarovalniški zastopnik/zavarovalniška zastopnica, - posrednik/posrednica za nepremičnine, - posrednik/posrednica za premičnine, - davčni ocenjevalec/davčna ocenjevalka, - referent/referentka za pravne zadeve, - specialist za mednarodno poslovanje, - zavarovalniški ocenjevalec/zavarovalniška ocenjevalka, - kadrovski referent/kadrovska referentka, - posrednik/posrednica za zaposlovanje, - zastopnik/zastopnica za zaposlovanje, - odvetnik/odvetnica (sicer del pravosodja), - notar/notarka (sicer del pravosodja in javne uprave), - pravni svetovalec/pravna svetovalka. Diplomanti Študijskega programa Pravo so v veliki meri zaposljivi na področju negospodarstva, predvsem v okviru organov pravosodja ter javne uprave. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje so te dejavnosti predvsem naslednje: - sodstvo (vključujoč tožilstvo, pravosodno upravo, upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, pravobranilstvo itd., vključujoč odvetništvo, ki prav tako deluje za subjekte s področja negospodarstva); - dejavnost javne uprave in obrambe; - dejavnost obvezne socialne varnosti; - dejavnost državne uprave ter ekonomska in socialna politika skupnosti; - posebne dejavnosti za celotno družbeno skupnost; - izobraževanje; - zdravstvo in socialno varstvo; - kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Področje pravosodja je področje, kjer delujejo najbolj tipični pravniški poklici, kot so sodnik, državni tožilec, pravobranilec. Tudi odvetništvo je del pravosodja, vendar se razlikuje od naštetih po tem, da odvetniki delujejo na trgu in prevzemajo podjetniško tveganje, zaradi česar je odvetništvo opredeljeno pri gospodarskih dejavnostih. Tudi področje javne uprave je dejavnost, v kateri se pravniki zaposlujejo, zlasti na tistih delovnih mestih, ki zahtevajo samostojno odločanje, obvladovanje veščine pisnega in ustnega komuniciranja v procesih s strankami, predvsem v upravnem postopku, kot tudi izdajanje individualnih aktov na vseh področjih izvršilne veje oblasti. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se pravniki v Republiki Sloveniji na področju uprave zaposlujejo v približno enakem deležu kot na področju gospodarstva. Zgoraj naštete dejavnosti vključujejo naslednja delavna mesta v pravosodju: - vrhovni sodnik/vrhovna sodnica, - višji sodnik/višja sodnica, - okrožni sodnik/okrožna sodnica, - okrajni sodnik/okrajna sodnica, - ustavni sodnik/ustavna sodnica, - vrhovni državni tožilec/vrhovna državna tožilka, - višji državni tožilec/višja državna tožilka, - okrožni državni tožilec/okrožna državna tožilka, - pomočnik/pomočnica državnega tožilca, - državni pravobranilec/državna pravobranilka, - pomočnik/pomočnica državnega pravobranilca, - pravnik/pravnica za javnoupravne zadeve, - strokovni sodelavec/strokovna sodelavka v pravosodnih organih, - izvršitelj/izvršiteljica, - sodni referent/sodna referentka; in v javni upravi: - visoki državni uradniki/visoka državna uradnica, - davčni inšpektor/davčna inšpektorica, - devizni inšpektor/devizna inšpektorica, - finančni inšpektor/finančna inšpektorica, - strokovnjaki/strokovnjakinje za kadre, analizo poklicnega dela ipd., - carinski inšpektor/carinska inšpektorica, - inšpektor/inšpektorica za civilno zaščito, - inšpektor/inšpektorica za obrambo, - inšpektor/inšpektorica za varnost osebnih podatkov, - republiški tajnik/republiška tajnica za volitve, - tržni inšpektor/tržna inšpektorica, - upravni inšpektor/upravna inšpektorica, - strokovnjak/strokovnjakinja za sistemske rešitve in razvojne projekte v javni upravi, - strokovnjak/strokovnjakinja za spremljanje programov v javni upravi, - strokovnjak/strokovnjakinja za druge naloge v javni upravi, - inšpektor/inšpektorica zavarovalniških zahtevkov, - referent/referentka socialnega varstva, - referent/referentka za nadomestila za brezposelnost, - referent/referentka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, - referent/referentka za zdravstveno zavarovanje, - referent/referentka za izdajo koncesij, - referent/referentka za izdajo potnih listov, - referent/referentka za gradbena dovoljenja, - referent/referentka za javnoupravne zadeve, - strokovni sodelavec/strokovna sodelavka za pripravo in spremljanje programov v javni upravi, - inšpektor/inšpektorica iger na igralnih mizah, - višji upravni delavec/delavka, - pravnik/pravnica notranjih zadev - specialist/specialistka javne uprave.

Načini ocenjevanja

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje učnih izidov so določeni z učnimi načrti ter splošnimi akti UM ter PF. Ta pravila so javno dostopna, torej niso na voljo samo študentom. Študentom so prosto dostopne tudi informacije o: - razpisanih temah diplomskih (magistrskih) nalog; - postopkih v zvezi z diplomskimi (magistrskimi) nalogami.

Temeljni cilji študijskega programa

Študijski program Pravo zasleduje cilj nadgraditi znanje pozitivnega prava, pridobljeno na prvi stopnji, z znanstveno-pravno metodo in poglobljenim študijem prava ter tudi s poudarkom na praktični aplikaciji prava in pripravi na pravniški državni izpit. Na Študijskem programu Pravo je velika pozornost namenjena znanstveni metodi pri izdelavi magistrske naloge in teoriji oz. poglobitvi nekaterih temeljnih pravnih področij in povezavi z drugimi mejnimi znanostmi oz. vključitvi v mednarodnopravne dimenzije. Le študij obeh stopenj prava daje možnost za kakovostno opravljanje najzahtevnejših pravnih nalog tako v pravosodju kot v državni upravi in tudi gospodarstvu. Temeljni cilji Študijskega programa Pravo so upoštevaje navedeno naslednji: - poglabljanje znanja oz. nadgradnja pravnih vsebin, pridobljenih na Univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Pravo, ter posredovanje novih pravnih vsebin, - izobraziti študenta prava za najzahtevnejše samostojno, strokovno-kritično in odgovorno delo v pravniškem poklicu, - usposobiti študenta prava za znanstveno-raziskovalno delo na področju prava z uporabo znanstveno-raziskovalnih metod, - zagotoviti študentu poglobljena znanja iz vsebin gospodarskega prava, - usposobiti študenta prava za pravniški državni izpit, - zagotoviti študentu prava poglobljena znanja na temeljnih in ožjih področjih prava, - zagotoviti študentu prava poglobljena znanja o sistemu sodnega varstva, - utrditi in nadgraditi zavest o pomenu prava kot instrumentu za urejanje družbenih razmerij, - posredovati študentu prava poglobljena znanja o pomembnih prvinah filozofije in teorije prava, - nadgraditi študentove retorične spretnosti, - utrditi in nadgraditi občutek za pravilno dojemanje in interpretiranje pravnih norm ter za pravičnost in poklicno etiko, - posredovati študentu prava potrebna znanja o pravnih metodah in veščinah ter spodbujati mobilnost študentov prava, - omogočiti študentom, da si z odločitvijo pri izbiri pravnih vsebin iz sklopa izbirnih predmetov uspešno oblikujejo strokovni profil.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Splošne kompetence so naslednje: - zmožnost samostojnega in kreativnega dela ter obvladovanja najzahtevnejših nalog v poklicu, - zmožnost sprejemanja odločitev pri reševanju najzahtevnejših strokovnih pravnih vprašanj ter oblikovanju najzahtevnejših pravnih razmerij, - zmožnost najkakovostnejšega ustnega in pisnega komuniciranja o pravnih vsebinah, - zmožnost znanstvenoraziskovalnega dela na področju prava z obvladovanjem ustreznih znanstvenoraziskovalnih metod, - sposobnost etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki, - sposobnost za delo v skupini, - sposobnost komuniciranja v mednarodnem okolju, - zmožnost oblikovanja kritičnega odnosa in mišljenje do različnih družbenih dogajanj, - obvladovanje zahtevnih pravnofilozofskih in pravnoteoretičnih vsebin, - zmožnost najkakovostnejšega analiziranja primerjalnih pravnih virov.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Predmetno specifičen kompetence pa so naslednje: • poglobljeno poznavanje vsebin iz temeljnih pravnih ved: - pravnofilozofske vsebine (pozna temeljne teorije o naravi prava), - teorija države in prava (obvladuje teorijo organizacije države), - etika in pravo (pridobi sposobnost reševanja etičnih dilem v pravu), - pravna informatika (obvladuje uporabo informacijskih tehnologij v pravu), • poglobljeno poznavanje evropskega prava: - obvladuje sistem sodnega varstva v EU, ustavno pravo EU, pravo družb EU – svoboda ustanovitve sedeža, evropsko civilno pravo ter evropsko konkurenčno pravo, • obvladovanje pravnih metod in veščin: - obvladuje pogajalskih spretnosti, - obvladuje komuniciranja s strankami, - se usposobi in obvladuje učinkovito vodenje sodnih postopkov, - se usposobi in obvladuje zastopanje strank v sodnih postopkih in podobno • poglobljeno poznavanje gospodarskega prava: - pravo družb – korporacijsko in koncernsko pravo (zna na primer izdelati zahtevne akte za ustanovitev, povezovanje ter statusno preoblikovanje gospodarskih družb), - gospodarsko pogodbeno pravo – avtonomni gospodarski posli (zna na primer uporabljati avtonomne vire gospodarskega pogodbenega prava), - bilančno pravo (zna analizirati računovodske izkaze v bilanci stanja in izkazu uspeha, razume računovodske standarde in tako dalje), • obvladovanje sklopa vsebin, ki se zahtevajo pri opravljanju pravniškega državnega izpita: - ustavno in upravno pravo (pripravi na primer ustavno pritožbo ter zahtevo za oceno ustavnosti), - civilno materialno in procesno pravo (zna na primer pripraviti vloge iz področja civilnih sodnih postopkov – tožbe, predloge v nepravdnem in izvršilnem postopku, negospodarske pogodbe…), - gospodarsko pogodbeno in statusno pravo (pripravi kompleksne gospodarske pogodbe; nominatne in inominatne, ustanovitvene akte za gospodarske družbe in podobno), - delovno in socialno pravo (pripravi na primer pogodbe in akte iz področja delovnega prava in socialne varnosti), - kazensko materialno in procesno pravo (pripravi ovadbo, zahtevo za preiskavo, obtožnico, pravno sredstvo, razume zakonske znake posameznih kaznivih dejanj…), • poglobljeno poznavanje posebnih področij mednarodnega javnega prava: - mednarodno kazensko pravo (pozna principe, pristojnosti in vlogo mednarodnih kazenskih sodišč, pravila o sodelovanju držav na področju kazenskega prava…), - diplomatsko in konzularno pravo (se usposobi za opravljanje diplomatskih in konzularnih zadev), • poglobljeno poznavanje posebnih področij civilnega, primerjalnega in javnega prava: - osebnostno pravo in medijsko pravo (pozna in pripravi pravna sredstva za varstvo osebnostnih pravic, kot so pravica do imena, časti, lastne podobe, telesne in spolne integritete in podobno), - zemljiškoknjižno pravo in nepremičninske evidence (zna na primer pripraviti najzahtevnejše zemljiškoknjižne predloge ter pogodbe o prenosu, ustanovitvi, spremembi in prenehanju knjižnih pravic), - izvršilno in nepravdno pravo (zna pripraviti najzahtevnejše akte v izvršilnem in nepravdnem postopku…), - primerjalno pravo in veliki pravni sistemi (zna na primer pripravite kompleksnejše primerjalnopravne analize).

Pogoji za vpis v program

V študijski program 2. stopnje PRAVO se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program prve stopnje s področja prava (0421); - študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: v okviru poslovnih in upravnih ved (0488): poslovne in upravne vede (0488), poslovodenje in upravljanje (0413); v okviru družbenih ved (0388): ekonomija (0311); ter varovanje (1032), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 44 ECTS (te študijske obveznosti so: kazensko materialno pravo, kazensko procesno pravo, splošni del civilnega prava, stvarno pravo, obligacijsko pravo, družinsko in dedno pravo); - študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004, z drugih strokovnih področij: v okviru poslovnih in upravnih ved (0488): poslovne in upravne vede (0488), poslovodenje in upravljanje (0413); v okviru družbenih ved (0388): ekonomija (0311); ter varovanje (1032), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 44 ECTS (te študijske obveznosti so: kazensko materialno pravo, kazensko procesno pravo, splošni del civilnega prava, stvarno pravo, obligacijsko pravo, družinsko in dedno pravo); - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, z ustreznih strokovnih področij: pravo (0421). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom; - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, z drugih strokovnih področij: v okviru poslovnih in upravnih ved (0488): poslovne in upravne vede (0488), poslovodenje in upravljanje (0413); v okviru družbenih ved (0388): ekonomija (0311); ter varovanje (1032). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 21 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija; - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11.6.2004, z ustreznih strokovnih področij: pravo (0421). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 60 ECTS, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom; - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11.6.2004 in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11.6.2004, z drugih strokovnih področij: v okviru poslovnih in upravnih ved (0488): poslovne in upravne vede (0488), poslovodenje in upravljanje (0413); v okviru družbenih ved (0388): ekonomija (0311); ter varovanje (1022). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna 21 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru omejitve vpisa se skladno s tretjim odstavkom 41. člena Zakona o visokem šolstvu izbere kandidate glede povprečno oceno študija na prvi stopnji.

Merila za prehode med študijskimi programi

Po Merilih za prehode se lahko v študijski program 2. stopnje PRAVO vpišejo študenti študijskih programov 2. stopnje, s področij: - pravo (0421) in - sorodnih področij: poslovne in upravne vede (0488), družbene vede (0388) in varovanje (1032), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in ki se jim lahko po kriterijih za priznavanje kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

V procesu izobraževanja na drugi stopnji se študentom v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program priznajo znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih sta razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 30 kreditnih točk ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih predmetih študijskega programa. Študentom se v procesu izobraževanja na drugi stopnji priznajo tudi znanja in spretnosti, pridobljene v okviru neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objave in druga avtorska dela). Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 30 kreditnih točk ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih predmetih študijskega programa. Vloge za priznanje znanj in spretnosti (to so raziskovalne naloge, znanstveni in strokovni članki v priznanih strokovnih revijah, strokovni elaborati itd.), pridobljenih pred vpisom v program, bo PF obravnavala v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj Komisiji za študijske zadeve Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Znanja se lahko priznajo v celoti, delno ali pa se ne priznajo. Če se priznajo delno, se študentu določi delni izpit iz poglavij, ki jih določi nosilec predmeta.

Pogoji za dokončanje študija

Študijski program Pravo študent konča, ko opravi vse študijske obveznosti v obsegu 120 kreditnih točk ECTS (opravi vse izpite, ki jih določa Študijski program Pravo, in pripravi ter uspešno zagovarja magistrsko nalogo).