SLO | EN
PRD-v18

3

Doktorski študij

3 (tretja)

10 (10)

0000665

8/2

2023/24

27 ECTS 180 ECTS

dr.
doktor znanosti
doktorica znanosti

Ph.D.
Doctor of Philosophy

04 – Poslovne in upravne vede, pravo

0421 – Pravo

5 – Družbene vede

izr. prof. dr. ALEŠ FERČIČ, univ. dipl. prav.

Splošne značilnosti doktorskega študija na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru Pravna fakulteta Univerze v Mariboru kot znanstvena in raziskovalna inštitucija na področju prava je akreditirana tudi za izvajanje programov za pridobitev doktorata znanosti. Študijski program tretje stopnje Pravo je namenjen kandidatom, ki želijo svoje izobraževanje izpopolniti z znanstveno-raziskovalnim delom na področju prava. Družba znanja in razvoja, h kateri stremi Republika Slovenija v povezavi s članstvom v Evropski uniji, potrebuje posameznike, ki bodo na podlagi znanstveno-raziskovalnega dela vodilni v znanju, razumevanju in uporabi prava, ki bodo kreativni pri njegovem razvoju in ki bodo vplivali na razvoj humanistike kot takšne v Sloveniji, v EU, pa tudi globalno. Tretja stopnja bolonjskih programov je najvišja stopnja in tudi institucije, ki želijo izoblikovati in izvajati program 3. stopnje, spadajo v krog vodilnih institucij nudenja znanja na določenih področij. Pravna fakulteta Univerze v Mariboru želi s svojim kadrom biti v krogu teh institucij in želi tudi s programom tretje stopnje Pravo družbenemu okolju dati izobražene posameznike, ki bodo dosegli raven doktorskega izobraževanja in prinašali tisti napredek in najvišjo dodano vrednost, ki jo družba potrebuje. Ne gre le za gospodarski razvoj države, ki v prvi vrsti terja takšne posameznike, ampak za oblikovanje družbe v celoti, odnosa do prava kot temeljnega urejevalca družbenih odnosov in s tem tudi do slike določene družbe v odnosu do drugih držav oziroma do EU. Doktorski študij na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru vpisanim kandidatom omogoča največjo stopnjo kreativnosti pri nastajanju prava, njegovi razlagi in uporabi, ne glede na to, kje bodo zaposleni oziroma na katerem področju bodo delovali. Temeljna značilnost doktorskega študijskega programa pravo je njegova usmerjenost v poglobljeno pridobivanje metodoloških in teoretičnih spoznanj ob hkratnem razvijanju modelov za prenos osvojenih znanj v prakso ter razvoj znanstveno raziskovalnega kadra, ki bo z uporabo sodobnih raziskovalnih metod preučeval probleme prava v sodobni družbi. Prek modularnega pristopa predmetov omogoča doktorski študijski program pravo veliko odprtost in prilagodljivost. Študent lahko glede na lastne interese ter postavljanje karierne usmeritve aktivno oblikuje svojo lastno izobraževalno pot. Ob podpori mentorjev postopno gradi potreben nabor znanj in raziskovalnih izkušenj za samostojno obvladovanje visoko zahtevnih praktičnih problemov svojega raziskovalnega področja. Odlika doktorskega študijskega programa Pravo je tudi njegova mednarodna primerljivost, odprtost in fleksibilnost. Prek vključevanja študentov v različne znanstveno-raziskovalne projekte, ki potekajo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, se posameznikom omogoča tudi sodelovanje v procesu poglobljenega spoznavanja in pridobivanja raziskovalnih izkušenj.

Besedilo o sprejetju

Senat Univerze v Mariboru je program obravnaval in ga sprejel na seji dne 23. 9. 2008. Svet za visoko šolstvo je dal priporočilo k programu dne 12. 3. 2009.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora kandidat opraviti predpisane izpitne obveznosti iz predmeta Pravna metodologija v obsegu 9 ECTS ter opraviti obveznosti iz naslova Individualnega raziskovalnega dela I in II, ki štejejo 42 ECTS, tako da skupaj doseže 51 ECTS. Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora kandidat opraviti študijske obveznosti prvega letnika (v obsegu 60 ECTS) in študijske obveznosti drugega letnika v obsegu najmanj 39 ECTS.

Možnosti za nadaljevanje študija

Doktor/-ica znanosti lahko nadaljuje podoktorski študij.

Možnosti za zaposlitev

Dosedanja značilnost teh diplomantov je, da se zaposlujejo v negospodarstvu, predvsem na področju pravosodja. To je razveseljivo. Področje pravosodja je področje, kjer delujejo najbolj tipični pravniški poklici, kot so sodnik, državni tožilec, pravobranilec. Tudi odvetništvo je del pravosodja, vendar se razlikuje od naštetih po tem, da odvetniki delujejo na trgu in prevzemajo podjetniško tveganje, zaradi česar je odvetništvo opredeljeno pri gospodarskih dejavnostih. Področje javne uprave je dejavnost, v kateri se pravniki pogosto zaposlujejo, in sicer na tista delovna mesta, ki zahtevajo samostojno odločanje ter obvladovanje veščin pisnega in ustnega komuniciranja v postopkih s strankami, predvsem v upravnem postopku. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se pravniki v Republiki Sloveniji na področju uprave zaposlujejo v približno enakem deležu kot na področju gospodarstva.

Načini ocenjevanja

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru enotno urejen s Statutom Univerze v Mariboru in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG s spremembami in dopolnitvami. S Pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto študijskega programa navedene oblike preverjanja oz. načini ocenjevanja študentov. Vsak predmet se zaključi s končno preveritvijo znanja študenta. Poudarek je na ustnem preverjanju znanja v obliki razprave, katere namen je preveriti, ali študent izkazuje razumevanje znanstvenoraziskovalnega dela na področju prava, ali je sposoben samostojne uporabe metod znanstvenoraziskovalnega dela na področju prava in uporabe metod pravnega sklepanja in argumentiranja ter ali razume teoretične probleme uporabe prava. Konkretni načini preverjanja znanja so podrobneje določeni v učnih načrtih posameznih predmetov, in zajemajo: ustno izpraševanje; pisne izpite; opravljene seminarje; seminarske naloge in seminarske naloge z ustno predstavitvijo. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Vsi učni načrti so javno objavljeni v katalogu bolonjskih predmetov. Študentje lahko spremljajo rezultate pristopov k izpitom prek AIPS-a in v okviru varstva osebnih podatkov na oglasni deski PF ter na spletni strani PF.

Temeljni cilji študijskega programa

• poglabljanje znanja oziroma nadgradnja pravnih vsebin, pridobljenih na nižjih stopnjah prava, • izobraziti študenta prava za samostojno, strokovno kritično in odgovorno delo v poklicu, ki terja vrhunska znanja iz področja prava, • vključiti študenta prava v poglobljeno znanstvenoraziskovalno delo na področju prava z uporabo znanstvenoraziskovalnih metod, • zagotoviti študentu prava najbolj poglobljena znanja na temeljnih in ožjih področjih prava, • uvesti študenta prava za delo v domačem in mednarodnem okolju, • izoblikovati zavest o pomenu prava kot instrumentu za urejanje družbenih razmerij, • posredovati študentu prava poglobljena znanja o pomembnih prvinah filozofije in teorije prava, • nadgraditi študentove retorične spretnosti, • utrditi in nadgraditi občutek za pravilno dojemanje in interpretiranje pravnih norm ter za pravičnost in poklicno etiko, • posredovati študentu prava potrebna znanja o pravnih metodah in veščinah ter spodbujati mobilnost študentov prava, • omogočiti študentom, da si z odločitvijo pri izbiri pravnih vsebin iz sklopa predmetov modulov uspešno oblikujejo strokovni profil.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

• sposobnost poglobljenega razumevanja teoretskih in metodoloških konceptov, • sposobnost obvladovanja ustreznih metod znanstveno-raziskovalnega dela, • sposobnost identificiranja, analize, sinteze in predvidevanja pravnih rešitev pri pripravi znanstvenega dela, • sposobnost uporabe raziskovalnih metod pri pripravi znanstvenoraziskovalnega dela, • avtonomnost v znanstveno-raziskovalnem delu ter sposobnost kritične presoje pri sprejemanju odločitev, • sposobnost samostojne uporabe pridobljenega teoretičnega znanja za reševanje problemov v praksi, • sposobnost oblikovanja (priprave) pravnih predpisov v okviru ekspertnih skupin ter sposobnost vodenja ekspertnih skupin za pripravo pravnih predpisov, • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej stalne komunikacije v mednarodnem okolju, • zmožnost analiziranja primerjalnih pravnih virov, • sposobnost delovanja v projektnih skupinah, kooperativnost, • sposobnost etične refleksije in globoko zavezanost profesionalni etiki, • sposobnost delati in ustvarjati v mednarodnem okolju, • sposobnost mentorstva mlajšim kolegom v inštitutih, na univerzi, v gospodarskih družbah itd., • učinkovitost pri izrabljanju virov, ki so na voljo: lastna ustvarjalna in intelektualna sposobnost, razpoložljiv intelektualni kapital (sodelavci), ostali materialni in nematerialni viri (denar, oprema, prostor in čas).

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Diplomanti doktorskega študija Pravo so vrhunski strokovnjaki z ustreznim teoretičnim in praktičnim znanjem za izvajanje najzahtevnejših strokovnih opravil s področja prava. S tega razloga morajo pridobiti oz. osvojiti naslednje predmetno specifične kompetence: • razreševanje najzahtevnejših pravnih problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih rešitev, • razreševanje najzahtevnejših pravnih problemov oziroma teoretična obravnava najzahtevnejših pravnih problemov iz področja temeljnih pravnih ved, civilnega prava, gospodarskega prava, kazenskega prava, finančnega prava in javnega prava, • identificiranje, analiziranje in reševanje konkretnih problemov na področju prava, • izdelava znanstvenega dela z uporabo ustrezne metodologije znanstveno-raziskovalnega dela (znanstveni članki, monografije), • publiciranje v domačih in tujih strokovnih publikacijah, • posredovanje znanj v obliki predavanj, ekspertiz in svetovanja drugim uporabnikom prava, • poznavanje umestitev novih informacij iz področja prava in interpretacij v kontekst temeljne pravne discipline, • poznavanje in razumevanje utemeljitev, dogmatike in zgodovine razvoja določene pravne discipline, • razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihove uporabe v razvijanju novega znanja in pri reševanju konkretnih problemov, • intenzivno in stalno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, • poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov, • samostojno razvijanje novega znanja, • razvijanje kritične refleksije. Specifične kompetence torej izpostavljajo povezovanje teorije in prakse pri razreševanju najzahtevnejših problemov, uporabo različnih metod specifičnih za pravno znanost in stroko ter dajejo poudarek na publiciranje dosežkov znanstvenega dela študentov in drugih načinih predstavitve.

Pogoji za vpis v program

V študijski program 3. stopnje PRAVO se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program druge stopnje; - študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, v obsegu 240 ECTS; - enoviti magistrski študijski programi, ki je ovrednoten s 300 ECTS; - študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in nato specialistični študij in tako zbral 240 ECTS ter opravil dodatne obveznosti z magistrskega študijskega programa 2. stopnje Pravo, t.j. naslednje predmete v skupni višini 60 ECTS: Filozofija in teorija prava (8 ECTS) Avtonomni gospodarski posli (7 ECTS), Sistem sodnega varstva v EU (7 ECTS), Korporacijsko in koncernsko pravo (9 ECTS), Civilno materialno pravo: izbrane teme (5 ECTS), Civilno procesno pravo: izbrane teme (5 ECTS), Gospodarsko statusno pravo: izbrane teme (5 ECTS), Kazensko pravo: izbrane teme (5 ECTS), Delovno in socialno pravo: izbrane teme (5 ECTS), Ustavno in upravno pravo ter sistem EU: izbrane teme (5 ECTS).

Velja za vpis od študijskega leta 2024/25:
V študijski program 3. stopnje PRAVO se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program druge stopnje; - študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, v obsegu 240 ECTS; - enoviti magistrski študijski programi, ki je ovrednoten s 300 ECTS; - študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in nato specialistični študij in tako zbral 240 ECTS ter opravil dodatne obveznosti z magistrskega študijskega programa 2. stopnje Pravo, t.j. naslednje predmete v skupni višini 60 ECTS: Filozofija in teorija prava (8 ECTS) Avtonomni gospodarski posli (7 ECTS), Sistem sodnega varstva v EU (7 ECTS), Pravne metode, veščine in informatika (8 ECTS), Civilno materialno pravo: izbrane teme (5 ECTS), Civilno procesno pravo: izbrane teme (5 ECTS), Gospodarsko statusno pravo: izbrane teme (5 ECTS), Kazensko pravo: izbrane teme (5 ECTS), Delovno in socialno pravo: izbrane teme (5 ECTS), Ustavno in upravno pravo ter sistem EU: izbrane teme (5 ECTS).

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru omejitve vpisa bo izbor kandidatov temeljil na: - uspehu pri dosedanjem študiju – do 20 točk in - uspehu pri izbirnem izpitu – do 80 točk. Oceno uspeha dosedanjega študija sestavlja: - povprečna ocena opravljenih izpitov na dodiplomskem oz. podiplomskem študijskem programu, - diploma dodiplomskega oz. podiplomskega študijskega programa. Izbirni izpit bo potekal v obliki razgovora, pri katerem se med drugim ocenjuje: - relevantnost raziskovalnega vprašanja, - ujemanje področja raziskovanja z raziskovalnim delom na PF UM in razpoložljivost primernega mentorja, - dosedanje raziskovalno delo kandidata (objave strokovnih in znanstvenih člankov, strokovnih in znanstvenih monografij ali delov monografij) in - drugo.

Velja za vpis od študijskega leta 2024/25:
V primeru omejitve vpisa bo izbor kandidatov temeljil na: - uspehu pri dosedanjem študiju – do 20 točk in - uspehu pri izbirnem izpitu – do 80 točk. Oceno uspeha dosedanjega študija sestavlja: - povprečna ocena opravljenih izpitov na dodiplomskem oz. podiplomskem študijskem programu, - diploma dodiplomskega oz. podiplomskega študijskega programa. Izbirni izpit bo potekal v obliki razgovora, pri katerem se med drugim ocenjuje: - relevantnost raziskovalnega vprašanja, - ujemanje področja raziskovanja z raziskovalnim delom na PF UM in razpoložljivost primernega mentorja, - dosedanje raziskovalno delo kandidata (objave strokovnih in znanstvenih člankov, strokovnih in znanstvenih monografij ali delov monografij) in - drugo.

Merila za prehode med študijskimi programi

V študijski program tretje stopnje Pravo se lahko vpiše, kdor je: – končal študijski program za pridobitev naslova magister znanosti, kjer se mu prizna od 60 do 120 ECTS in se lahko vpiše neposredno v 2. ali v 3. letnik; – končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, v obsegu 240 ECTS in nato končal specialistični študij, ter tako skupaj zbral 300 ECTS, ki se mu prizna najmanj 60 ECTS. Študent, ki se po merilih za prehode vpiše neposredno v drugi ali tretji letnik doktorskega programa, se je dolžan udeležiti doktorskih delavnic in opraviti prvi in drugi doktorski seminar. Po Merilih za prehode se lahko v študijski program 3. stopnje PRAVO vpišejo študenti študijskih programov 3. stopnje, s področij: - pravo (0421) in - sorodnih področij: upravne in poslovne vede (0488), družbene vede (0388) in varovanje (1022), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in ki se jim lahko po kriterijih za priznavanje kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v študijskem programu 3. stopnje PRAVO. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Velja za vpis od študijskega leta 2024/25:
V študijski program tretje stopnje Pravo se lahko vpiše, kdor je: – končal študijski program za pridobitev naslova magister znanosti, kjer se mu prizna od 60 do 120 ECTS in se lahko vpiše neposredno v 2. ali v 3. letnik; – končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, v obsegu 240 ECTS in nato končal specialistični študij, ter tako skupaj zbral 300 ECTS, ki se mu prizna najmanj 60 ECTS. Študent, ki se po merilih za prehode vpiše neposredno v drugi ali tretji letnik doktorskega programa, se je dolžan udeležiti doktorskih delavnic in opraviti prvi in drugi doktorski seminar. Po Merilih za prehode se lahko v študijski program 3. stopnje PRAVO vpišejo študenti študijskih programov 3. stopnje, s področij: - pravo (0421) in - sorodnih področij: upravne in poslovne vede (0488), družbene vede (0388) in varovanje (1022), ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in ki se jim lahko po kriterijih za priznavanje kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik v študijskem programu 3. stopnje PRAVO. Študentom se v procesu priznavanja ugotovijo že opravljene študijske obveznosti, ki se jim lahko v celoti ali delno priznajo, ter določijo študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo zaključiti študij po novem študijskem programu.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Vloge za priznanje znanj in spretnosti Pravna fakulteta obravnava v skladu z relevantnimi predpisi, in sicer Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru št. 012/2019/2, ki ureja postopke za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj ter merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, ki jih kandidati pridobijo s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. Kandidatom se v postopku za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, praviloma priznajo obveznosti do največ 30 ECTS po študijskem programu, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani, izjemoma pa se glede na specifiko študija kandidatu lahko prizna tudi več obveznosti. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj na Komisijo za študijske zadeve Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Znanja se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, se študentu določi delni izpit iz poglavij, ki jih določi nosilec predmeta. Kriterij za priznanje znanj in spretnosti je ekvivalentnost znanj in spretnosti pridobljenih s formalnim in neformalnim izobraževanjem glede ne vsebino programa oziroma posameznih učnih predmetov. Študentom magistrskih študijskih programov za pridobitev naslova magister pravnih znanosti ali magister znanosti z določenega področja prava, ki še niso pripravili in zagovarjali magistrske naloge, se priznajo znanja in spretnosti iz teh programov do višine 90 ECTS, pri čemer priznanje ne more vključiti predmeta Pravna metodologija.

Pogoji za dokončanje študija

Študijski program tretje stopnje Pravo študent konča, ko opravi vse študijske obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk – ECTS (opravi vse izpite, ki jih določa študijski program tretje stopnje Pravo in pripravi ter uspešno zagovarja doktorsko disertacijo).