SLO | EN
PRD-v18

3

Doktorski študij

3 (tretja)

10 (10)

0001468

8/2

2023/24

24 ECTS 240 ECTS

dr.
doktor znanosti
doktorica znanosti

Ph.D.
Doctor of Philosophy

01 – Izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev

0111 – Izobraževalne znanosti

5 – Družbene vede

red. prof. dr. EDVARD PROTNER

Besedilo o sprejetju

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h člena in sedmega odstavka 51. p člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 - odločba US, 64/08, 86/09 in 62/2010 – ZUPJS) v zvezi s 56. členom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 27. seji 3. 5. 2011 podelil akreditacijo doktorskemu študijskemu programu tretje stopnje Pedagogika Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 40. redni seji z dne 29. 1. 2019 potrdil spremembo trajanja študija s 3 na 4. leta.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti obvezne predmete ter obveznosti letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. V 2. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM, pri čemer brez opravljene učne enote IRD I napredovanje iz 1. v 2. letnik v nobenem primeru ni mogoče. Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 1. letnika in obveznosti 2. letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. V 3. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM, pri čemer brez opravljene učne enote IRD III napredovanje iz 2. v 3. letnik v nobenem primeru ni mogoče. Za napredovanje iz 3. v 4. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 2. letnika in obveznosti iz 3. letnika v obsegu najmanj 57 ECTS. Imeti mora s strani delovnega mentorja in Oddelka za pedagogiko potrjeno disertabilnost doktorske naloge. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik. Ponavljanje je možno v primerih, ki jih opredeljuje Statut Univerze v Mariboru. Študent lahko tudi hitreje napreduje, če izpolnjuje pogoje za tako napredovanje, ki so navedeni v Statutu Univerze v Mariboru. Študent se lahko izobražuje v več študijskih programih pod pogoji, ki jih podrobneje določa Statut Univerze v Mariboru.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Program ne vsebuje delov, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

Možnosti za nadaljevanje študija

Podoktorski študij.

Možnosti za zaposlitev

Zaradi široke naravnanosti študijskega programa bo doktorand pridobil znanja, ki mu bodo omogočala široke možnosti zaposlovanja. Zaradi povezovanja različnih družboslovnih področij bo doktorand primeren za vrsto delovnih mest v sferi storitvenih dejavnostih, v izobraževalnih institucijah, v raziskovalnih znanstvenih institucijah, v nacionalnih in mednarodnih organizacijah, v vladnih in nevladnih organizacijah ter agencijah, v državni upravi, v kulturnih ustanovah, idr. Doktorand se bo s svojimi znanji lahko zaposlil na delovnih mestih, kjer je poudarek predvsem na sposobnostih in veščinah s področja pedagoških in družboslovnih ved, zaradi svojih analitično-komunikacijskih veščin pa bo sposoben vodenja projektov, ustreznega odzivanja na spreminjajoče se situacije in kontekste ter reševanja konkretnih družbenih problemov. • Šolstvo (svetovalna služba, tečaji, interesne dejavnosti …). • Vzgojno-varstvene ustanove: svetovalna služba, vodenje različnih projektov in dejavnosti. • Ustanove za delo z mladostniki: npr. svetovalni centri. • Ustanove za delo s starejšimi. • Raziskovalne ustanove: raziskovalci in strokovni sodelavci na inštitutih in fakultetah. • Javna uprava: področje družbenih dejavnosti, referenti na področju družbenih dejavnosti. • Družbene dejavnosti: npr. obdelovalci gradiva v knjižnicah, strokovni sodelavci, administratorji, organizatorji družbenih dejavnosti in dogodkov. • Delo v politiki. • Delo v ustanovah državne uprave in lokalne samouprave. • Delo v kulturnih ustanovah. • Delo v ustanovah EU ter drugih mednarodnih združenjih. • Marketing in tržno raziskovanje. • Stiki z javnostmi • Mediji ter založniške hiše. • Vodenje komunikacijsko-informacijskih sistemov. • Vodenje in menedžment organizacij (zavodi, društva). • Agencije za delo s kadri (human resource management). • Turizem in gostinstvo.

Načini ocenjevanja

Način preverjanja in ocenjevanja znanja na Univerzi v Mariboru je načelno urejen s Statutom Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG ter spremembami in dopolnitvami le tega: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx. V skladu s tem so načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja v učnih načrtih opredeljeni za vsako posamezno učno enoto posameznega študijskega programa. Vsi učni načrti so objavljeni na spletni povezavi: http://www.ff.um.si/studenti/studijski-programi/ ter v katalogu bolonjskih predmetov: https://aips.um.si/PredmetiBP5/main.asp. Poleg tega imajo študenti dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki omogoča vpogled v aktivnosti posameznega študenta.

Temeljni cilji študijskega programa

V času sprememb, ki se odvijajo v vseh sferah družbenega življenja, smo soočeni s številnimi izzivi, kot so: hitro naraščanje znanja in tehnologij; staranje prebivalstva; vse večja zahtevnost življenja, ki terja več znanja, spretnosti, pripravljenosti za njeno obvladovanje; zamenjava več poklicev na človekovi poklicni in življenjski poti; obvladovanje izzivov informacijske družbe; pretok in povezovanje med posamezniki in narodi na različnih področjih (gospodarstvo, kultura, šport, politika …). Vse to pa kaže na potrebo po visoko izobraženih in usposobljenih kadrih ter zaposlitvenih profilih. Študijski program 3. stopnje Pedagogika poskuša odgovarjati na zastavljene potrebe in dinamiko sprememb. Program bo prispeval k obstoječim zmožnostim Slovenije za vzpostavljanje konkurenčnosti, ki bo temeljila na znanju. Študijski program 3. stopnje Pedagogika sledi družbenim, kulturnim in ekonomskim spremembam, ki ne narekujejo samo sodobnejših študijskih vsebin, temveč tudi drugačne organizacijske pristope ter sodobnejše metode dela, ki naj zagotovijo večjo povezanost med teorijo in prakso, večji transfer pridobljenega znanja na različna področja poklicnega delovanja in s tem povezano večjo motivacijo za reden in učinkovit študij. V okviru študija bodo študenti tako intenzivno sodelovali v raziskovalnih projektih ter nabirali izkušnje in relevantna znanja za lažji vstop na trg delovne sile. Pridobljene kompetence bodo študentom nudile možnost zaposlitve tako v Sloveniji kot v Evropi, predvsem v okviru delovnih mest, ki se nanašajo na poglobljeno znanje pedagoških (pa tudi drugih družboslovnih in humanističnih) znanj. S profesionalno fleksibilnostjo pa bodo doktorandi imeli tudi veliko možnosti za uspeh na sodobnem dinamičnem trgu dela. Študijski program Pedagogika bo dopolnjeval že obstoječe študijske programe 3. stopnje v Sloveniji ter hkrati presegal nekatere njihove omejitve. Program širi tendence aplikativnega pristopa, kar pomeni reševanje konkretnih in predvsem aktualnih problemov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Posebno pomembno se nam zdi, da bodo študenti lahko v okviru predpisanega obsega vsebin pridobivali znanje, izkušnje ter opravljali študijske obveznosti tudi izven Filozofske fakultete v Mariboru – na slovenskih in evropskih univerzah. Multidisciplinarnost programa pa se bo hkrati zagotavljala na ravni gostujočih profesorjev, ki bodo sodelovali pri izvedbi predavanj, s svojimi pogledi in različnimi vrednotno-kulturnimi ozadji pa bodo dodatno pripomogli k preseganju monodisciplinarnosti. Pri zasnovi predlaganega študijskega programa smo v kar največji meri upoštevali splošne cilje in specifične smernice bolonjske reforme. Izhajali smo tudi iz primerjalnih analiz in vrednotenja ustreznih študijskih programov na tujih univerzah. Kot sinteza vsega naštetega, lahko izpostavimo, da tretjestopenjski študijski program Pedagogika omogoča na eni strani izbiro različnih študijskih težišč, hkrati pa zagotavlja tudi pedagoško razgledanost ter usposobljenost za odgovorno in strokovno kompetentno prevzemanje najzahtevnejših nalog tako na področju vzgoje in izobraževanja kot tudi na drugih področjih.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Utemeljitev: poznavanje, analiza in ovrednotenje pedagoških in širših družboslovnih spoznanj; • sposobnost obvladovanja raziskovalnega dela (kvantitativnega in kvalitativnega) na visoki ravni zahtevnosti; • pripravljenost in sposobnost za spoprijem s problemi vsakdanjega življenja: refleksija, problematizacija, iskanje predpostavk in implikacij itn., • razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej stalne komunikacije v mednarodnem okolju, • sposobnost delovanja v projektnih skupinah, kooperativnost, • sposobnost etične refleksije in globoko zavezanost profesionalni etiki, • sposobnost delati in ustvarjati v mednarodnem okolju, • sposobnost mentorstva mlajšim kolegom v inštitutih, na univerzi, itd., • sposobnost samokritičnosti in spoznavanje pomena vseživljenjskega učenja; • učinkovitost pri izrabljanju virov, ki so na voljo: lastna ustvarjalna in intelektualna sposobnost, razpoložljiv intelektualni kapital (sodelavci), ostali materialni in nematerialni viri (denar, oprema, prostor in čas); • razvita sposobnost reševanja konfliktov skozi analizo širših družbenih kontekstov; • visoko razvita sposobnost učinkovitega pisnega izražanja (v obliki avtorstva člankov, razprav) ter ustnega izražanja (prezentacije, predavanja); • sposobnost aplikacije znanja na realnih strokovnih problemih.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Predmetnospecifične kompetence se nanašajo na konkretna znanja, ki jih bo študent pridobil med študijem, hkrati pa mu bodo ta omogočala individualno predmetno strokovno inovativnost na izobraževalnem, znanstveno raziskovalnem ter poklicno profesionalnem področju. S študijem v programu tretje stopnje Pedagogika si bo študent pridobil: • zmožnost ustreznega razumevanja in uporabe pedagoške terminologije; • zmožnost abstrahiranja, analize in konstruiranja pedagoške argumentacije; • zmožnost ustreznega reševanja pedagoških problemov; • poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov, ki se vzpostavljajo v kontekstu filozofskega raziskovanja. • pripravljenost za uporabo kritične (samo)refleksije kot podlage za nastajanje novega pedagoškega znanja, • znanje za izdelavo pedagoškega znanstvenega dela z uporabo ustrezne metodologije znanstvenoraziskovalnega dela (znanstveni članki, monografije …), • znanje za publiciranje v domačih in tujih znanstvenih in strokovnih publikacijah, • sposobnost posredovanja pedagoških znanj v obliki predavanj, javnih polemik itd., • splošno interdisciplinarno družboslovno razgledanost, ki je utemeljena na sintezi različnih področij znanja; • znanja, ki omogočajo odzivanje na izzive in potrebe iz neposrednega in širšega družbenega okolja; • znanja s področja učinkovite uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije za delo; • znanja za sodelovanje z drugimi poklicnimi profili (psihologi, pravniki, itd.).

Pogoji za vpis v program

V študijski program 3. stopnje Pedagogika se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program 2. stopnje, - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 30 ECTS: Uvod v pedagogiko (6 ECTS), Osnove didaktike (6 ECTS), Zgodovina pedagogike in šolstva (6 ECTS), Kvantitativno in kvalitativno raziskovanje v pedagogiki (6 ECTS), Teorija vzgoje (6 ECTS), - študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS.

Velja za vpis od študijskega leta 2024/25:
V študijski program 3. stopnje Pedagogika se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program 2. stopnje, - univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, - visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 30 ECTS: Uvod v pedagogiko (6 ECTS), Osnove didaktike (6 ECTS), Zgodovina pedagogike (6 ECTS), Kvantitativno in kvalitativno raziskovanje v pedagogiki (6 ECTS), Teorija vzgoje (6 ECTS), - študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Izbira kandidatov bo ob omejitvi vpisa temeljila na: - podlagi povprečne ocene študija (10%), - ocene diplomske ali magistrske naloge (10%) in - izbirni izpit (80%). Obveznosti izbirnega izpita se lahko nadomestijo s strokovnim in znanstvenim delom v obsegu 50% izpitnih obveznosti. Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so: znanstvena monografija; samostojni znanstveni sestavek v monografiji; izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI, in revijah, ki jih naštevajo kriteriji Filozofske fakultete za izvolitve v nazive. Glavna merila za strokovno delo predstavljajo strokovna monografija, samostojni strokovni sestavek v monografiji, objavljeni strokovni prispevki na konferencah, strokovni članki in/ali recenzenstvo teh člankov, uredništvo monografije ali revije ter druge oblike dokumentirane strokovne dejavnosti. Kadar je potrebno sprejeti oceno o znanstvenem in strokovnem delu kandidata za vpis, le-to sprejeme Komisija za študijske zadeva Senata Filozofske fakultete. Komisija za študijske zadeve Senata Filozofske fakultete lahko kot pogoj za oblikovanje ocene določi tudi uspešno opravljen preizkus izbirnega izpita, ki ga določi posameznemu kandidatu.

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Velja za vpis od študijskega leta 2024/25:
Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

V procesu izobraževanja na tretji stopnji v študijskem programu Pedagogika se študentom priznajo znanja in spretnosti, pridobljeni pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih sta razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta. Študentom se v procesu izobraževanja na tretji stopnji v študijskem programu Pedagogika priznajo tudi znanja in spretnosti, pridobljene v okviru neformalnega izobraževanja oziroma opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat, objave in druga avtorska dela). Vloge za priznanje znanj in spretnosti po prvem in drugem odstavku zgoraj, bo Filozofska fakulteta obravnavala v skladu s predpisi. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do 30 ECTS. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve fakultete. Komisija za mnenje zaprosi Oddelek za pedagogiko in nato izda sklep, ki je v skladu s predlogom Oddelka za pedagogiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Znanja se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, bo študentu določen delni izpit iz poglavij, ki jih bo določil nosilec predmeta. Kriterij za priznanje znanj in spretnosti po tej točki 4.7. je ekvivaletnost znanj in spretnosti pridobljenih z formalnim in neformalnim izobraževanjem glede ne vsebino programa oziroma posameznih učnih predmetov.

Pogoji za dokončanje študija

Študijski program tretje Pedagogika študent konča, ko opravi vse študijske obveznosti v obsegu 240 kreditnih točk (ECTS). Opraviti je torej potrebno vse izpite, ki jih določa študijski program tretje stopnje Pedagogika in pripravi ter uspešno zagovarja doktorsko disertacijo.