Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h člena in sedmega odstavka 51. p člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/2012-UPB7, 62/10 – ZUPJS in 34/11 – odločba US, 57/2012 – ZPCP-2D) v zvezi s 56. členom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010) na svoji 54. seji, dne 20. 9. 2012 podelil akreditacijo dvopredmetnemu magistrskemu študijskemu programu druge stopnje Umetnostna zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor.

Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 21 ECTS in število ECTS, ki ga predvideva drugi izbrani program. Pogoji za ponavljanje letnika in podaljšanje statusa študenta so določeni s Statutom UM. Oddelek za umetnostno zgodovino ima sistem tutorstva, s katerim svojim študentom pomaga pri študiju in napredovanju. Posebno pozornost namenja študentom prvih letnikov.

Program ne vsebuje delov, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

Uspešno zaključen podiplomski študijski program omogoča kandidatom vpis na doktorsko stopnjo študija (vloga za doktorski študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je v pripravi). Omogoča pa jim tudi vpis na druge sorodne smeri s področja humanističnih ved v Sloveniji in tujini.

Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja kandidatom zaposljivost v ustanovah, ki jim je umetnostna zgodovina temeljno poslanstvo (muzeji, galerije, spomeniško varstvo), v šolstvu ter na področju medijev, turizma, gospodarskih organizacij, državnih organov ipd. Zaposlitve na področju izobraževanja bodo od kandidatov zahtevale pedagoško-andragoško dokvalifikacijo, ker je predlagani študij nepedagoški. Pedagoško-andragoško dokvalifikacijo omogoča Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Ob pridobitvi navedene dokvalifikacije se bodo magistri umetnostne zgodovine lahko zaposlili kot srednješolski učitelji ter kot učitelji in vzgojitelji na različnih ravneh formalnega in neformalnega izobraževanja (univerze za tretje življenjsko obdobje, pedagoški programi v muzejih in galerijah, obvezno izobraževanje turističnih vodnikov ipd.).

Način preverjanja in ocenjevanja znanja omogoča študentom spremljanje lastnega napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc. Način preverjanja in ocenjevanja znanja je opredeljeni v Statutu Univerze v Mariboru (Statut UM-UPB 8): http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=17145. Znanje se preverja sproti med študijskim procesom (aktivno sodelovanje pri seminarskih vajah, pisanje in predstavitev seminarskih nalog) in po zaključenem študijskem procesu pri posameznem predmetu (izpit). Študenti imajo dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki predstavlja informacijsko podporo in vpogled v aktivnosti študenta z vidika izpitne evidence, pri čemer imajo podroben vpogled v število pristopov in v vse opravljene in neopravljene obveznosti. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM je pravni akt, ki podrobno opredeljuje študentove pravice in dolžnosti z vidika opravljanja študijskih obveznosti. http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=16723 in http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21398.

Cilji magistrskega dvopredmetnega študijskega programa druge stopnje Umetnostna zgodovina so: - izobraževanje kadrov, ki bodo z dokončanjem predlaganega študijskega programa pridobili poglobljena znanja s področja umetnostne zgodovine in se s tem usposobili za samostojno delo na področju umetnostne zgodovine; - izobraževanje kadrov, ki si bodo pridobili umetnostnozgodovinsko znanje s poglobljenim študijem teoretičnih in metodoloških konceptov; - izobraževanje kadrov, ki bodo sposobni poglobljenega razumevanja umetnostnozgodovinske dediščine starejših obdobij in sodobne likovne produkcije in bodo sposobni ta znanja aktivno, kritično in inovativno vključiti v širši družbeni kontekst; - izobraževanje kadrov, ki bodo teoretično znanje s področja umetnostne zgodovine usposobljeni aktivno, kritično in inovativno prenašati in uporabljati v praksi; - izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni za samostojno reševanje znanstvenih problemov s področja umetnostne zgodovine, in sicer z iskanjem novih virov znanja in z uporabo znanstvenih metod; - izobraževanje kadrov, ki bodo usposobljeni za poglobljeno razumevanje znotraj umetnostnozgodovinske stroke in tudi med umetnostnozgodovinsko in drugimi strokami; - izobraževanje kadrov, ki bodo zmožni znanstvene kritičnosti in odgovornosti; - izobraževanje kadrov, ki bodo zmožni iniciativnosti in samostojnosti pri odločanju ter pri vodenju zahtevnih umetnostnozgodovinskih projektov; - izobraževanje kadrov, ki bodo sposobni interdisciplinarnega dela in ki bodo že v času študija znanja, pridobljena na predlaganem študijskem programu, zlasti glede na dvopredmetnost svojega študija uspešno povezovali z drugim področjem svojega študija; - izobraževanje kadrov, ki se bodo na podlagi pridobljenega znanja na predlaganem študijskem programu uspešno vključili v doktorske študijske programe s področja umetnostne zgodovine in drugih sorodnih ved. Pričakovani učni izidi so skladni s temeljnimi cilji študijskega programa. Med študijskim procesom se preverjajo: - z ustnimi izpiti, - pisanjem in zagovori seminarskih nalog, - aktivnim sodelovanjem kandidatov v diskusijah, ki se odvijajo tudi v neposrednem stiku z umetninami.

Splošne kompetence diplomanta magistrskega dvopredmetnega študijskega programa druge stopnje Umetnostna zgodovina so: - sposobnost poglobljene analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic; - poglobljeno obvladanje raziskovalnih metod na področju umetnostne zgodovine, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje; - sposobnost uporabe umetnostnozgodovinskega znanja v praksi; - avtonomnost in inovativnost v strokovnem in znanstvenem delu; - dodatni razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju; - nadaljnje razvijanje etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki; - kooperativnost, sposobnost dela v skupini (tudi v mednarodnem okolju); - usposobljenost za poglobljeno prepoznavanje, vrednotenje in interpretacijo umetnostne dediščine in novejše likovne produkcije v njunem širšem kontekstu; - usposobljenost za poglobljeno apliciranje umetnostnozgodovinskih znanj na druga humanistična ali družboslovna področja; - sposobnost poglobljene uporabe pridobljenih znanj v praksi na najrazličnejših področjih, od dela v ustanovah, ki jim je umetnostna zgodovina temeljno poslanstvo, na aplikativnih in raziskovalnih projektih, pri delu na področju medijev, turizma, gospodarskih organizacij, državnih organov ipd.

Predmetno-specifične kompetence diplomanta magistrskega dvopredmetnega študijskega programa druge stopnje Umetnostna zgodovina so: - poglobljeno poznavanje in razumevanje utemeljitve ter zgodovine in razvoja umetnostnozgodovinske stroke; - poglobljena sposobnost za reševanje konkretnih raziskovalnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov s področja umetnostne zgodovine; - poglobljeno obvladanje temeljnega umetnostnozgodovinskega znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije; - poglobljena sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst umetnostnozgodovinske vede; - poglobljeno poznavanje splošne strukture umetnostnozgodovinske stroke ter povezanosti med njenimi poddisciplinami; - poglobljeno poznavanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih raziskovalnih problemov; - poglobljen razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju umetnostne zgodovine; - poglobljena uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju umetnostne zgodovine.

Navedite pogoje za vpis: V študijski program 2. stopnje Umetnostna zgodovina se lahko vpiše, kdor je zaključil: 1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: umetnostna zgodovina (0229). 2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (011), umetnost (021), humanistika (razen jezikov) (022), jeziki (023), družbene vede in vedenjske znanosti (031), novinarstvo, komunikologija in informacijska znanost (032), poslovne in upravne vede (041), pravo (042), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 18 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Zgodovina arhitekture (6 ECTS), Zgodovina slikarstva (6 ECTS), Zgodovina kiparstva (6 ECTS). 3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (011), umetnost (021), humanistika (razen jezikov) (022), družbene vede in vedenjske znanosti (031), novinarstvo, komunikologija in informacijska znanost (032), poslovne in upravne vede (041), pravo (042), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 18 ECTS, in ustrezno število ECTS na drugi polovički dvopredmetnega študija, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Zgodovina arhitekture (6 ECTS), Zgodovina slikarstva (6 ECTS), Zgodovina kiparstva (6 ECTS). 4. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: umetnostna zgodovina (0229). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 30 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovički študija, le-ta pa se vpiše v drugi letnik študija, če s priznanimi obveznostmi izpolnjuje pogoje za prehod, določene z akreditiranim študijskim programom. 5. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (011), umetnost (021), humanistika (razen jezikov) (022), jeziki (023), družbene vede in vedenjske znanosti (031), novinarstvo, komunikologija in informacijska znanost (032), poslovne in upravne vede (041), pravo (042). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 15 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovički študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija. 6. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij: izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev (011), umetnost (021), humanistika (razen jezikov) (022), družbene vede in vedenjske znanosti (031), novinarstvo, komunikologija in informacijska znanost (032), poslovne in upravne vede (041), pravo (042). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 15 ECTS ter ustrezno število ECTS na drugi polovički študija, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program 2. stopnje Umetnostna zgodovina se upošteva: Uspeh pri predhodnem študiju: Povprečna ocena: 70 % Ocena diplomskega dela: 30 % (če ga je predhodni študij predvideval) oziroma Povprečna ocena: 100 % (če predhodni študij diplomskega dela ni predvideval)

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Na magistrskem drugostopenjskem dvopredmetnem študijskem programu Umetnostna zgodovina se študentom lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja. Študent jih izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih sta razvidna vsebina in obseg vloženega dela. Znanja in spretnosti, pridobljene izven univerzitetnih študijskih programov druge stopnje, se ovrednotijo po sistemu ECTS glede na predmetnospecifične kompetence, določene s programom, in lahko nadomestijo predvidene obveznosti do največ 15 ECTS. Kandidat naslovi vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Komisijo za študijske zadeve Filozofske fakultete, ki odloči na podlagi mnenja Oddelka za umetnostno zgodovino. Pri priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, se upošteva Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12762

Kandidat/kandidatka uspešno zaključi študij, ko opravi s študijskim programov predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere 120 ECTS (60 ECTS na enem in 60 ECTS na drugem delu dvopredmetnega študijskega programa). Na dvopredmetnih študijskih programih se lahko zaključno delo pripravi za posamezno polovico programa ali kot skupno magistrsko delo.