SLO | EN
PRD-v18

3

Doktorski študij

3 (tretja)

10 (10)

0017700

8/2

2023/24

24 ECTS 240 ECTS

dr.
doktor znanosti
doktorica znanosti

Ph.D.
Doctor of Philosophy

02 – Umetnost in humanistika

0229 – Humanistika (razen jezikov), drugo

6 – Humanistične vede

red. prof. dr. POLONCA VIDMAR

Besedilo o sprejetju

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi sedme alineje enajstega odstavka 51. h in sedmetga odstavka 51. p člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/2012-UPB7, 62/10 – ZUPJS in 34/11- odločba US, 57/2012 – ZPCP-2D; v nadaljevanju: ZVIS), v zvezi s 56. členom Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 95/2010), na svoji 56. seji 18. 10. 2012 podelil akreditacijo doktorskemu študijskemu programu tretje stopnje Umetnostna zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor. Senat Univerze v Mariboru je na svoji 40. redni seji z dne 29. 1. 2019 potrdil spremembo trajanja študija s 3 na 4. leta.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti obvezni predmet Znanstvenoraziskovalne metode in obveznosti letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti 1. letnika v obsegu 60 ECTS in drugega letnika v obsegu 54 ECTS. Za napredovanje iz 3. v 4. letnik mora študent opraviti vse študijske obveznosti prvega in drugega letnika (120 ECTS) in obveznosti 3. letnika v obsegu 57 ECTS. V primeru manjkajočih pogojev je napredovanje možno v skladu z določili Zakona o visokem šolstvu, Statuta Univerze v Mariboru (členi 85, 111, 212, 214) in Navodil za presojo prošenj študentov ter upravičenih razlogov skladno s 85., 121. in 214. členom Statuta Univerze v Mariboru. Presojo upravičenosti razlogov opravi Komisija za študijske zadeve Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Program ne vsebuje delov, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.

Možnosti za nadaljevanje študija

Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja kandidatom zaposljivost v ustanovah, ki jim je znanstveno-raziskovalno delo na področju umetnostne zgodovine temeljno poslanstvo (univerzitetno izobraževanje, raziskovalni inštituti), v ustanovah, v katerih se po vzorih drugih evropskih držav v vedno večji meri zahteva tretja stopnja izobrazbe za strokovne in znanstvene sodelavce (muzeji, galerije, varstvo kulturne dediščine). Zaposljivost kandidatov se predvideva tudi na najzahtevnejših mestih na področju državne uprave (Ministrstvo za kulturo) in v sekundarnem in terciarnem izobraževanju. Program omogoča tudi pridobitev kompetenc za samo-zaposlovanje kandidatov z vključevanjem v slovenske in mednarodne raziskovalne projekte. Uspešno zaključen doktorski študijski program omogoča kandidatom vpis na po-doktorsko izobraževanje na področju umetnostne zgodovine in drugih sorodnih humanističnih ved v Sloveniji in tujini.

Možnosti za zaposlitev

Znanja, pridobljena z doktorskim študijem umetnostne zgodovine so primerna za najzahtevnejše naloge tudi na področju gospodarstva, kjer je umetnostna zgodovina v največjem obsegu zastopana na področju turizma in prepoznavanja identitete države v najširšem pomenu. Doktorandi študijskega programa Umetnostna zgodovina se bodo tako na področju gospodarstva lahko zaposlovali predvsem v turističnih organizacijah (zlasti pri razvijanju zahtevnejših potovalnih programov) ter na področju regionalnega in okoljskega načrtovanja, ki zahteva vključevanje kulturne dediščine. Pričakovati je mogoče tudi samozaposlovanje, saj projektno delo, v katerega se vključijo samozaposleni, postaja prevladujoča oblika dela.

Druge obveznosti

Študij je razdeljen na module, pri čemer študent v prvih štirih semestrih opravlja t.i. glavne, t.i. raziskovalne in t.i. projektne seminarje iz modulov Sistematika stila in Umetnostnozgodovinske študije. Glavni seminarji pokrivajo širšo umetnostnozgodovinsko tematiko. Zlasti tisti, ki potekajo na inštitutu za umetnostno zgodovino, vključujejo več raziskovalnih tem, medtem ko so tisti, ki se odvijajo na zunanjih inštitucijah, pogosto neposredno povezani s konkretnimi raziskovalnimi projekti. V okviru Raziskovalnih seminarjev se študentje praviloma vključijo v kompleksnejše projektno delo. Glavni cilj modula Umetnostnozgodovinske študije je študenta pripraviti na projektno raziskovalno delo in delo na terenu. Posebni poudarek modula je zato na poglabljanju metod (terenskega) raziskovalnega dela in analizi in vrednotenju znanstvenih besedil ter aplikaciji pridobljenega znanja na terenu, torej na pripravi raziskovalnih poročil, pripravi topografije, izdelavi arhitekturnih načrtov, pisanju recenzij, itd. Projektni seminar temelji na praktičnemu usposabljanju študenta, zlasti na terenskemu delu, dokumentaciji spomenikov, pripravi topografije, izdelavi načrtov, arhivskem delu, itd.

Načini ocenjevanja

Način preverjanja in ocenjevanja znanja omogoča študentom spremljanje lastnega napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc. Način preverjanja in ocenjevanja znanja je opredeljeni v Statutu Univerze v Mariboru (Statut UM-UPB 8): http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=17145. Znanje se preverja sproti med študijskim procesom (aktivno sodelovanje pri seminarskih vajah, pisanje in predstavitev seminarskih nalog) in po zaključenem študijskem procesu pri posameznem predmetu (izpit). Študenti imajo dostop do AIPS UM (Akademski informacijski podsistem Univerze v Mariboru), ki predstavlja informacijsko podporo in vpogled v aktivnosti študenta z vidika izpitne evidence, pri čemer imajo podroben vpogled v število pristopov in v vse opravljene in neopravljene obveznosti. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM je pravni akt, ki podrobno opredeljuje študentove pravice in dolžnosti z vidika opravljanja študijskih obveznosti. http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=16723 in http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21398.

Temeljni cilji študijskega programa

Cilji programa so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov, pri čemer so temeljni študijski cilji programa: - izobraziti vrhunske strokovnjake na področju umetnostnozgodovinskih ved, usposobljene za poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov, - izobraziti strokovnjake, ki bodo zmožni samostojno razvijati nova znanja in reševati najzahtevnejše probleme s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, - izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni voditi najzahtevnejše znanstvenoraziskovalne projekte s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja umetnostne zgodovine, - izobraziti strokovnjake, ki bodo zmožni razvijati kritične refleksije, - izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni svoja znanja uporabljati v praksi, - izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni publicirati rezultate znanstvenih raziskav v obliki znanstvenih člankov ter monografij. Učni izidi se bodo preverjali z: - ustnimi izpiti, - pisanjem seminarskih nalog, - pisanjem in objavo znanstvenega prispevka, - pisanjem in zagovorom doktorske disertacije.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Splošne kompetence, ki jih pridobijo diplomanti doktorskega študijskega programa umetnostne zgodovine, so: - poglabljanje strokovnega znanja na podlagi študija obstoječih teoretičnih vzorcev in kritična refleksija strokovnega znanja, - uporaba in sposobnost razvijanja znanstvenih metod, - uporaba in sposobnost razvijanja specifičnih umetnostnozgodovinskih metod za delo v praksi, - ustvarjalno in kritično mišljenje, povezovanje dejstev in zakonitosti v nove kombinacije vedenj, - prenos teoretičnega znanja v prakso, - sporazumevanje v stroki in med strokami, - individualno in skupinsko delo, - sposobnost uporabe in razvijanja raziskovalnih metod pri pripravi znanstvenoraziskovalnega dela, - avtonomnost v znanstveno-raziskovalnem delu ter sposobnost kritične presoje pri sprejemanju odločitev, - sposobnost samostojne in kritične uporabe pridobljenega teoretičnega znanja za reševanje problemov v praksi, - razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, še posebej stalne komunikacije v mednarodnem okolju, - zmožnost poglobljenega analiziranja primerjalnih virov, - sposobnost delovanja v projektnih skupinah in njihovo vodenje, kooperativnost.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Predmetno-specifične kompetence diplomanta doktorskega študijskega programa umetnostne zgodovine so: - poglobljeno poznavanje ter kritično razumevanje umetnostnozgodovinske stroke, - poglobljeno poznavanje, obvladovanje in sposobnost razvijanja raziskovalne metodologije na področju umetnostne zgodovine - poglobljeno poznavanje umeščenosti umetnostne zgodovine v širši kontekst humanistike - oblikovanje komunikacijskih sposobnosti za uspešno javno nastopanje, - poglobljeno poznavanje sodobnih raziskovalnih teoretičnih in metodoloških pristopov na področju umetnostne zgodovine ter njihove aplikacije, - sposobnost primerjalnega povezovanja umetnostnozgodovinskih raziskovalnih vprašanj v širši kontekst in njegova kritična refleksija, - sposobnost načrtovanja, izvajanja, vrednotenja in predstavljanja lastnega raziskovalnega dela z uporabo sodobnih metod, - sposobnost odzivanja na aktualne umetnostnozgodovinske izzive sodobnega časa. Predmetno-specifične kompetence zagotavljajo usposobljenost kandidata za kvalitetno znanstveno in samostojno delo na področju umetnostne zgodovine in motivirajo za zmožnost samostojnega vseživljenjskega učenja.

Pogoji za vpis v program

Pogoji za vpis v program so opredeljeni v členih od 136 do 138 Statuta Univerze v Mariboru. Na doktorski študij Umetnostna zgodovina lahko vpišejo tudi kandidati, ki so dokončali ustrezen študijski program (opredeljen v točkah 1-7) z drugega, ne umetnostnozgodovinskega področja. V študijski program tretje stopnje Umetnostna zgodovina se lahko vpiše, kdor je končal: 1. bolonjski študijski program druge stopnje 2. univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, 3. univerzitetni nebolonjski študijski program v obsegu 240 ECTS in specialistični program ter tako skupaj zbral 300 ECTS. Kandidatom, ki se vpisujejo pod točko 3, se prizna 60 ECTS. 4. visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, ki ga je bilo mogoče vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najkasneje do 2015/16, ter študijski program za pridobitev specializacije. Kandidati, ki se vpisujejo pod točko 4, morajo pred vpisom opraviti izpite v obsegu 30 ECTS in sicer iz predmetov: - Zgodovina arhitekture (6 ECTS), - Zgodovina slikarstva (6 ECTS), - Zgodovina kiparstva (6 ECTS), - Metodologija umetnostnozgodovinskega raziskovalnega dela in interpretacija umetnosti (6 ECTS) - Umetnost na Štajerskem v evropskem kontekstu (6 ECTS). 5. enega od študijskih programov, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, ali drug enovit magistrski študijski program,ki je ovrednoten z najmanj 300 ECTS, 6. ekvivalentno izobraževanje v tujini, ki je ustrezno priznano 7. magisterij znanosti po nebolonjskih programih. Kandidatom, ki se vpisujejo pod točko 7, se prizna 120 ECTS in se jih vpiše v tretji letnik. Na študijski program 3. stopnje Umetnostna zgodovina lahko prehajajo kandidati tudi kandidati iz drugih študijskih programov tretje stopnje, glede na izpolnjevanje vpisnih pogojev in zadostno število razpoložljivih vpisnih mest. Pri tem se ugotavljajo študijske obveznosti, ki jih je opravil študent in se mu določijo preostale obveznosti za dokončanje študija po novem študijskem programu. Študent predloži uradni izpis iz dosedanjega študijskega programa in potrdilo o izpolnjenih obveznostih na dosedanjem programu.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Če bo kandidatov več kot je predvidenih študijskih mest, bo izbira temeljila na naslednjih kriterijih: -povprečni oceni študija (40%), -oceni diplomske ali magistrske naloge (30%), -izbirnem izpitu (30%) Del izbirnega izpita (60%) se lahko nadomesti z izkazom strokovnega in znanstvenega dela. Oddelek za umetnostno zgodovino bo takšne primere reševal individualno na sejah Oddelka, pri čemer mora kandidat ob prijavi priložiti izkaz o svoji celotni bibliografiji. Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so: -znanstvena monografija, -samostojni znanstveni sestavek v monografiji, -izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah, ki jih naštevajo kriteriji Filozofske fakultete za izvolitev v nazive . Glavna merila za strokovno delo predstavljajo: -strokovna monografija, -samostojni strokovni sestavek v monografiji, -objavljeni strokovni prispevki na konferenca, -strokovni članki in/ali recenzentstvo teh člankov, -uredništvo monografije ali revije, -druge oblike dokumentirane strokovne dejavnosti.

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: • ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in • med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Velja za vpis od študijskega leta 2024/25:
Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. clenom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se dolocijo letnik vpisa in manjkajoce študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, ce želijo študij zakljuciti po novem programu. Prehodi so mogoci med študijskimi programi: - ki ob zakljucku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Pri priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, se upošteva Pravilnik o priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12762 Kandidatom se priznajo znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, če le-ta po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oziroma predmetno-specifičnim kompetencam, določenim v študijskem programu, na katerega se kandidat želi vpisati ali je nanj že vpisan. Kandidat naslovi vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Komisijo za študijske zadeve Filozofske fakultete, ki odloči na podlagi mnenja Oddelka za umetnostno zgodovino. Na tretjestopenjskem enopredmetnem študijskem programu Umetnostna zgodovina se študentom lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljeni pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja. Študent jih izkaže s spričevali in drugimi listinami, iz katerih sta razvidna vsebina in obseg vloženega dela. Znanja in spretnosti, pridobljene izven univerzitetnih študijskih programov tretje stopnje, se ovrednotijo po sistemu ECTS glede na predmetno-specifične kompetence, določene s programom, in lahko nadomestijo predvidene obveznosti do največ 30 ECTS.

Pogoji za dokončanje študija

Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere skupno najmanj 240 ECTS.