SLO | EN
PRD-v18

3

Doktorski študij

3 (tretja)

10 (10)

0020868

8/2

2024/25

18 ECTS 180 ECTS

dr.
doktor znanosti
doktorica znanosti

Ph.D.
Doctor of Philosophy

09 – Zdravstvo in socialna varnost

0913 – Zdravstvena nega in babištvo

3 – Medicinske in zdravstvene vede

red. prof. Dr (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) MAJDA PAJNKIHAR

Študijski program 3. stopnje Zdravstvena nega omogoča izobraževanje študentov s področja zdravstvene nege. Študenti bodo sposobni razvijati znanstvenoraziskovalno delo v okviru zdravstvene nege kot znanstvene discipline za prakso in izobraževanje. S tem bo omogočena povezava teoretičnih modelov in konceptov v praksi ter aplikacija znanstvenih dokazov, ki so osnova za na dokazih utemeljeno zdravstveno nego. Študijski program predstavlja jedro pri nadaljnjem razvoju znanstvenoraziskovalnega dela na visokošolskih in raziskovalnih institucijah in bo omogočil zmanjšanje vrzeli med teorijo in prakso, razvoj znanosti za podporo razvoja zdravstvene nege kot znanstvene discipline v slovenskem prostoru.

Besedilo o sprejetju

Študijski program je bil akreditiran 10.11.2015. Odločba NAKVIS 21.4.2016

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent opraviti vse s študijskim programom določene obveznosti prvega letnika v obsegu 60 ECTS. Pri napredovanju iz drugega v tretji letnik doktorskega študijskega programa mora študent opraviti vse obveznosti v obsegu 60 ECTS točk drugega letnika.

Pogoji za dokončanje posameznih delov študijskega programa

Program ne vsebuje delov, ki jih je mogoče zaključiti posamezno.

Možnosti za nadaljevanje študija

Diplomanti po zaključku študijskega programa pridobijo možnost za nadaljevanje študija na podoktorskem študiju v tujini.

Možnosti za zaposlitev

Doktorji znanosti študijskega programa 3. stopnje Zdravstvena nega se lahko zaposlujejo v: - zdravstvenih ustanovah, - socialno-varstvenih zavodih in - izobraževalnih in raziskovalnih institucijah.

Načini ocenjevanja

Način preverjanja in ocenjevanja znanja ureja Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki je dostopen na povezavi: https://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/studij-na-um.aspx. S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so določeni načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja in s tem spremljanje študentovega lastnega napredka pri študiju.

Temeljni cilji študijskega programa

Osnovni cilj študijskega programa 3. stopnje Zdravstvena nega je izobraževanje študentov s področja zdravstvene nege, ki bodo sposobni razvijati znanstvenoraziskovalno delo (samostojno raziskovalno delo, ki temelji na konkretnem problemu) in prenašati modele, postopke in procese zdravstvene nege kot jedro znanja za prakso. S tem bo omogočena povezava teoretičnih modelov v proces zdravstvene nege in uvajanja konceptov, ki so podlaga za na dokazih utemeljeno zdravstveno nego.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Študenti na študijskem programu v okviru splošnih kompetenc pridobijo in obvladajo: - sposobnost identificiranja danega znanstvenoraziskovalnega problema, njegove analize ter možnih rešitev (obvladovanje raziskovalnih metodologij in metod ter procesov v zdravstveni negi), - uporaba informacij in dokazov iz znanstvene literature in drugih virov za sistematično analiziranje, dokumentiranje in pripravo dokazov za podporo in prakso zdravstvene nege, - sposobnost analize, evalvacije, razvoja in vključevanje teoretičnih modelov v proces zdravstvene nege, prakse in uvajanja konceptov teorij, ki so podlaga za teoretično utemeljeno zdravstveno nego, - sposobnost teoretičnega in praktičnega ugotavljanja, kritično ocenjevanje ter povzemanje na raziskovanju utemeljenih vprašanj, ki izhajajo iz prakse zdravstvene nege, - sposobnost etične refleksije in zavezanost razvoju jedra znanja in znanstvene discipline zdravstvene nege. Prav tako študijski program omogoča poglabljanje znanja s področja raziskovanja, raziskovalnih metodologij in metod, teorij, konceptov in prakse zdravstvene nege, osnovane na znanstvenih dokazih.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Študenti bodo na podlagi znanstvenoraziskovalnega dela v okviru učnih enot pridobili naslednje predmetno-specifične kompetence: - poglobljeno razumevanje ključnih teoretskih perspektiv, ki so podlaga sodobnim pristopom v gerontološki zdravstveni negi, in uporaba metod v raziskavah o zdravstveni negi in oskrbi starejših ljudi, - kritično razumevanje različnih filozofskih perspektiv osebnosti ter konceptov, principov in teorij, ki podpirajo k pacientu usmerjeno zdravstveno nego, - razumevanje konceptov emocionalnega dela, emocionalne inteligence in uporabnosti le-teh v skrbi in emocionalnem delu v zdravstveni negi, - kritično analiziranje pristopov in metod za vrednotenje kakovosti, ki se aplicirajo v klinično okolje, – sposobnost razvijanja in izvajanja ustreznih modelov raziskovanja na področju merjenja učinkov zdravstvene nege pri pacientu, - kritična analiza različnih konceptov skrbi za paciente s kroničnimi boleznimi, njihovega sodelovanja med zdravstvenimi delavci ter njihovimi družinami, - usvojitev novih znanj s področja rasti in razvoja otroka, vpliva prehrane na zdravje ter novih smernic na področju zdravljenje otroka in mladostnika za podporo zdravstveni negi, - usvojitev novih znanj s področja varnosti pacientov, kulture varnosti in obvladovanja tveganj v zdravstvu, - usvojitev prehranske terapije za različne bolezni v okviru preventivnega zdravstvenega varstva, ki temelji na raziskavah, - razumevanje tehnik supervizije z uporabo raziskovalnih metod in študije primerov v kliničnem okolju, - poznavanje statističnih modelov za zvezne, kategorične in cenzurirane izhodne spremenljivke, vezane na področje zdravstvenih ved, - poglobljeno znanje in razumevanje pravnih pojmov, institutov in vsebin, povezanih z zdravstveno nego, - kritična presoja koristi in tveganja opreme za diagnostiko in terapijo v obravnavi v zdravstvu, - spodobnost razumevanja zdravstvenega sektorja, oblikovanje zdravstvene politike in managementa zdravstvenih organizacij z ekonomskega vidika, - razumevanje upravljanja logističnih procesov in oskrbovalnih verig v zdravstvu, - sposobnost načrtovanja uporabe reflekivne prakse v edukaciji zdravstvene nege, - kritična refleksija in veščine v zvezi z načrtovanjem negovalnih ukrepov, ki temeljijo na dokazih, z namenom preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in obvladovanja stranskih učinkov in zapletov, povezanih z zdravljenjem onkoloških pacientov, - kritična presoja in ocena konceptov, na katerih temelji paliativna nega in filozofija paliativne nege in nege umirajočih, - sposobnost analiziranja teorije skrbi v okviru znanosti skrbi ter razvijanje etične perspektive utemeljene v znanosti skrbi, - kritična presoja in ocenitev kakovosti na izbranem področju zdravstva ter načrtovanje izboljševanja kakovosti na izbranem področju zdravstva, - sposobnost razumevanja in razlage glavnih problemov na področju javnega zdravja, pristopov za zmanjševanje javno zdravstvenih problemov ter poznavanje glavnih težav in ovir, ki v zvezi s tem nastajajo, - sposobnost analiziranja najsodobnejših dosežkov v raziskovanju na področju zdravstvene nege z razumevanjem aktualnih metodoloških vprašanj pri merjenju zdravstvene nege in njenem učinku na paciente, - sposobnost analiziranja dejavnikov, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje oseb z motnjami v duševnem razvoju z oceno možnosti vključevanja osebe z motnjami v duševnem razvoju v raziskavo, - usvojitev dejavnikov, ki vplivajo na zdravstveno pismenost in uporabo znanja v praksi ter sposobnost razlikovanja med promocijo zdravja in zdravstvenim izobraževanjem, - razumevanje in ocenitev globalnih zdravstvenih izzivov za mladostnike ter učinkovitosti intervencij za zdravje mladostnikov – zlasti glede spola, duševnega zdravja, spolnega zdravja in zlorabe snovi, - razumevanje, razvijanje in izvajanje ustreznih modelov raziskovanja na področju merjenja učinkov zdravstvene nege pri pacientu, - sposobnost razpravljanja o konceptu spiritualnosti in spiritualne oskrbe, - razumevanje pomena genetske epidemiologije in novih trendov genetike v javnem zdravju, - razumevanje in vpogled v skupnost oboroženih sil in posebne biopsihosocialne potrebe, povezane z njihovo oskrbo, zdravjem in dobrim počutjem.

Pogoji za vpis v program

V študijski program 3. stopnje Zdravstvena nega se bo lahko vpisal kandidat, ki je zaključil: 1. študijski program 2. stopnje; 2. študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004; 3. študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije, sprejet pred 11. 6. 2004. Kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti z magistrskega študijskega programa 2. stopnje Zdravstvena nega, smer Zdravstvena nega v obsegu 60 ECTS točk, in sicer: Raziskovanje in raziskovalna metodologija – 9 ECTS, Teorije, koncepti in praksa zdravstvene nege – 9 ECTS, Na dokazih utemeljena zdravstvena nega – 6 ECTS, Management in voditeljstvo v zdravstveni negi - 10 ECTS, Kakovost in varnost v zdravstvu in zdravstveni negi – 5 ECTS, Informatika v zdravstvu in zdravstveni negi – 5 ECTS, Simulacije v zdravstvu in zdravstveni negi – 5 ECTS, Gerontološka zdravstvena nega – 5 ECTS, Promocija zdravja in primarno zdravstveno varstvo – 6 ECTS; 4. študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS; Pogoje za vpis izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini, ki je nostrificirano v RS. Priporočljivo je, da kandidat pred vpisom naveže stik s potencialnim mentorjem in ima izdelan osnutek teme doktorske disertacije ali izbrano ožje področje, iz katerega namerava doktorirati.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Izbira kandidatov bo ob omejitvi vpisa temeljila na: - podlagi povprečne ocene predhodnega študija (15 %), - ocene diplomske ali magistrske naloge (5 %) in - uspeha pri izbirnem izpitu (80 %). Izbirni izpit v obsegu 100 % bodo kandidati opravljali s področja: Zdravstvena nega – 25 %, Zdravstvena nega otroka in mladostnika – 25 %, Supervizija v zdravstveni negi in zdravstvu – 25 %, Mentalno zdravje s psihiatrijo – 25 %. Pri tem lahko kandidati nadomestijo do 40 % izbirnega izpita in sicer lahko kandidat zbere, pred vpisom v študijski program, največ 10 točk (40 %) iz znanstvenega in/ali strokovnega dela s področja zdravstvene nege in zdravstva. Ustrezne objave se točkujejo skladno z veljavnimi Merili za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev Univerze v Mariboru. Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so: - znanstvena monografija, - samostojni znanstveni sestavek v monografiji, - izvirni znanstveni članek v reviji s faktorjem vpliva (JCR) ali v revijah, indeksiranih v podatkovnih zbirkah SCI, SSCI ali A&HCI. Glavno merilo za strokovno delo predstavljajo objave, kot so: - strokovna monografija ali recenzenstvo, - samostojni strokovni sestavek v monografiji, - objavljen strokovni prispevek na konferenci, - strokovni članek in/ali recenzenstvo teh člankov, - uredništvo monografije ali revije, - druge oblike dokumentirane strokovne dejavnosti..

Merila za prehode med študijskimi programi

Po merilih za prehode se v drugi letnik študijskega programa 3. stopnje Zdravstvena nega lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004; - študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Prehod je mogoč skladno z Merili za prehode med študijskimi programi, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik doktorskega študijskega programa 3. stopnje Zdravstvena nega, • prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, • se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Kandidat predloži uradni izpis iz dosedanjega študijskega programa in potrdilo o izpolnjenih študijskih obveznostih. O priznanju in določitvi manjkajočih študijskih obveznosti odloča Komisija za znanstveno raziskovalno delo UM FZV, ki glede na obseg priznanih obveznosti določi tudi letnik v katerega študent prehaja. Če je kandidatov več kot je razpisanih vpisnih mest, se izbere kandidate glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti predhodnega študijskega programa.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljena pred vpisom v študijski program so urejena s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru.

Pogoji za dokončanje študija

Študent bo zaključi študij, ko bo izpolni vse s študijskim programom predvidene obveznosti ter napisal in uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo ter tako skupno zbral najmanj 180 ECTS. Pogoj za dokončanje študijskega programa 3. stopnje Zdravstvena nega je uspešen zagovor doktorske disertacije v skladu s Statutom Univerze v Mariboru ter Pravilnikom o pripravi in zagovoru doktorske disertacije. Kandidat bo lahko pristopil k zagovoru doktorske disertacije, ko bo opravil obveznosti doktorskega študija (tj. ko bo prijavil doktorsko temo in napisal doktorsko disertacijo ter v skladu s Pravilnikom prejel pozitivno oceno Komisije za oceno disertacije).