SLO | EN
PRD-v18

3

Doktorski študij

3 (tretja)

10 (10)

0027425

8/2

2023/24

24 ECTS 240 ECTS

dr.
doktor znanosti
doktorica znanosti

Ph.D.
Doctor of Philosophy

08 – Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo

0888 – Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo

4 – Kmetijske vede

red. prof. dr. ČRTOMIR ROZMAN, univ. dipl. inž. kmet.

Besedilo o sprejetju

Študijski program je bil akreditiran 14. 10. 2005 (Sklep Senata FKBV UM) Soglasje h programom je podal Svet za visokošolstvo Republike Slovenije dne 18. 11. 2005. Zunanja evalvacija programa je bila izvedena v letu 2013 in Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je 19. 9. 2013 izdal odločbo o podaljšanju akreditacije.

Pogoji za napredovanje po študijskem programu

Za vpis v drugi letnik so zahtevane opravljene študijske obveznosti v vrednosti 42 od skupno 60 ECTS in študent mora imeti izdelan program raziskovalnega dela. Doktorski študent mora skupaj z mentorjem pisno poročati vodji doktorskega študijskega programa o opravljanju študijskih obveznosti in znanstvenoraziskovalnem delu ter njegovem napredku. Za vpis v tretji letnik so zahtevane opravljene študijske vse obveznosti 1. in 2. letnika v vrednosti 120 ECTS. Doktorski študent mora skupaj z mentorjem pisno poročati vodji doktorskega študijskega programa o opravljanju študijskih obveznosti in znanstvenoraziskovalnem delu ter njegovem napredku. Za vpis v četrti letnik so zahtevane opravljene študijske vse obveznosti 3. letnika v vrednosti 60 ECTS. Doktorski študent mora skupaj z mentorjem pisno poročati vodji doktorskega študijskega programa o opravljanju študijskih obveznosti in znanstvenoraziskovalnem delu ter njegovem napredku.

Možnosti za zaposlitev

Koncept predlaganega doktorskega študija Agrarne ekonomike je zasnovan tako, da omogoča diplomantom dovolj širok spekter zaposlitvenih možnosti. Osnovna zaposlitvena možnost je seveda v ustrezni raziskovalni inštituciji, saj je temeljni cilj doktorskega programa usposabljanje študentov za samostojno znanstveno raziskovalno delo. Prav tako pa za diplomante doktorskega programa ostaja odprt cel spekter zaposlitvenih možnostih, ki so v bistvu podobne kot zaposlitvene možnosti kandidatov na magistrskem podiplomskem študiju Agrarna ekonomika. Le-te se raztezajo od opravljanja vodilnih funkcij v kmetijstvu (kmetijska podjetja, zadruge, svetovalna služba, itd.), do aktivnega sodelovanja v različnih administrativnih službah, kjer so potrebna ustrezna znanja managementa v kmetijstvu in upravljanja (različne raziskovalne agencije, kmetijske borze, raznovrstna trgovinska združenja, najrazličnejše državno-upravne enote, itd.). To se odraža v polivalentnosti profila strokovnjaka, ki lahko uspešno opravlja bodisi funkcijo podjetnika bodisi nastopa v vlogi upravljavca (poslovodni organ), ali pa se odloči za nadaljnjo akademsko kariero.

Načini ocenjevanja

Ocenjevalna lestvica Priporočene meje za ocene Študent izkaže Odlično (10) 91 – 100 % Izstopajoče, izjemne dosežke Prav dobro (9) 81 – 90 % Zelo kakovostne dosežke Prav dobro (8) 71 – 80 % Kakovostne dosežke Dobro (7) 61 – 70 % Kakovostne dosežke s pomanjklivostmi Zadostno (6) 51 – 60 % Dosežke na minimalni sprejemljivi ravni Nezadostno (5–1) 0 – 50 % Dosežke pod minimalno sprejemljivo ravnjo

Temeljni cilji študijskega programa

Temeljni cilj doktorskega študijskega programa Agrarna ekonomika je na vsebinskem področju usmerjen zlasti v poznavanje znanstevno raziskovalne aktivnosti na področju agrarne ekonomike ter njenih sorodnih disciplin, kot tudi poddidsciplin (kvantitativne metode v kmetijskem managementu, ekonomsko vrednotenje agroživilske verige, analiza ukrepov kmetijske politike, razvoja podeželja, itd.). Poudarjeno znanstvenoraziskovalno naravnanost doktorskega študija je v veliki meri mogoča preko sodelovanja doktorskih študentov na najrazličnejših domačih in mednarodnih znanstevnoraziskovalnih projektih, na katerih sodelujejo nosilci predmetov ter mentorji.

Splošne kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Sposobnost identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize ter možnih rešitev. • Sposobnost obvladanja standardnih raziskovalnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela na širšem področju agrarne ekonomike • Sposobnost uporabe pridobljenega teoretičnega znanja v praksi. • Avtonomnost v svojem raziskovalno strokovnem delu. • Zavezanost etiki v znanstveno raziskovalnem delu • Na osnovi teoretične podlage in aplikacije kritično presoditi uporabnost metod v znanstveno raziskovalnem delu.

Predmetno specifične kompetence diplomanta pridobljene na študijskem programu

Sposobnost izvirnega reševanja konkretnih raziskovalnih problemov na različnih področjih kakovosti in odličnosti kot tudi njenih sorodnih disciplin. • Sposobnost oblikovanja in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev danih problemov na specifičnih področjih agrarne ekonomike, managementu v kmetijstvu, marketingu v agroživilstvu in razvoju podeželja. • Sposobnost razvoja, aplikacije novih raziskovalnih empiričnih metod specifičnih za agrarno ekonomiko in povezane discipline (ekonometrično modeliranje, teorija odločanja, empirično marketinško raziskovanje na področju agroživilstva, aplikacijske raziskave na področju razvoja podeželja in simulacijsko modeliranje). • Sposobnost oblikovanja projektnih raziskovalnih in strokovnih nalog na področju agrarne ekonomike in povezanih disciplin • Sposobnost predstavitve znanstvenih rezultatov v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki.

Pogoji za vpis v program

V študijski program 3. stopnje Agrarna ekonomika se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: – študijski program 2. stopnje, – študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, – študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004 in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 30 ECTS točk, ki jih kandidat pridobi z izpolnitvijo obveznosti pri naslednjih predmetih iz prvega semestra 2. stopenjskega magistrskega študijskega programa Agrarna ekonomika: Teoretične in empirične analize v agrarni ekonomiki (6 ECTS), Osnove raziskovalnega dela v kmetijskem managementu (6 ECTS), Ekonomika in marketing v agroživilstvu (6 ECTS), Management ekoloških kmetij (6 ECTS) ter Proizvodni sistemi in trajnostni razvoj (6 ECTS), – študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS točkami.

Merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva uspeh predhodno opravljenega študija: – 80 % povprečna ocena in – 20 % ocena magistrskega, specialističnega ali diplomskega dela

Merila za prehode med študijskimi programi

Prehodi med študijskimi programi so mogoči skladno z Zakonom o visokem šolstvu ter Merili za prehode med študijskimi programi ter drugimi predpisi. Kandidati se po Merili za prehode med študijskimi programi vpišejo: • v 2. ali višji letnik študijskega programa 3. stopnje Agrarna ekonomika, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje, ali vpis doktoranta 3. stopnje v nov študijski program na isti stopnji. • v 2. letnik študijskega programa 3. stopnje Agrarna ekonomika lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: - študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004, in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk, - študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 ECTS točk . Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: • izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik študijskega programa 3. stopnje Agrarna ekonomika, • prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov, • se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. Ob prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča pristojna komisija senata fakultete, na kateri namerava kandidat nadaljevati študij.

Merila za priznavanje znanj in spretnosti pridobljenih pred vpisom v študijski program

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je razvila in bo tudi v prihodnje razvijala intenzivno sodelovanje z univerzami iz tujine. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru se trudimo skladno z razvojem študijskih programov in znanstvenega raziskovanja krepiti mednarodno sodelovanje s fakultetami in univerzami doma in po svetu. Mednarodno sodelovanje omogoča tudi organizacijo poletnih šol v tujem jeziku. Pestro mednarodno sodelovanje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v mednarodnem visokošolskem prostoru poteka tudi v obliki številnejših izmenjav študentov in profesorjev. V tujini opravljene študijske obveznosti se študentu priznajo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Akademsko priznavanje omogoča uporaba evropskega sistema prenosa kreditnih točk ECTS (European Credit Transfer System), ki omogoča študentom mobilnost pri študiju na različnih univerzah v tujini na osnovi dodeljevanja in prenašanja akademskih kreditnih točk ter s tem olajšuje priznavanje opravljenih akademskih obveznostih študentov med partnerskimi ustanovami. Študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru lahko opravijo ustrezno strokovno prakso v izbrani organizaciji tudi med študijem v tujini ali na osnovi opravljanja prakse AIESEC, IAAS (International Assosiation of Agricultural Students) oziroma na kak drugi način iz študijskega programa smeri v katero je vpisan študent. Študentom iz tujine ponuja fakulteta možnost študiranja na vseh smereh, ki jih izvaja. V primeru da bi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru študiralo 5 ali več tujih študentov bi izvajali predavanja v angleškem jeziku, do takrat pa je študentom omogočen tutorski sistem študija, v določenih primerih pa tudi predavanja v tujem jeziku. Študentom iz tujine ponuja fakulteta izvedbo izbirnih predmetov in študijskih vsebin v tujem jeziku. Program uvaja izbirne predmete, kar omogoča študentom, da bolje zaokrožijo svoj predmetnik študija v skladu z lastnimi poklicnimi ambicijami in z željami njihovih morebitnih štipenditorjev in potencialnih delodajalcev. Program temelji na sistemu prenosa kreditnih točk ECTS.

Pogoji za dokončanje študija

Študent opravi vse s študijskim programom predvidene obveznosti, napiše in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo in tako zbere vsaj 240 ECTS. Pogoj za dokončanje doktorskega študija Agrarne ekonomike je uspešen zagovor doktorske disertacije v skladu s Statutom Univerze v Mariboru ter Pravilnikom o pripravi in zagovoru doktorske disertacije (v nadaljnjem besedilu Pravilnik). Kandidat lahko pristopi k zagovoru doktorske disertacije, ko opravi obveznosti doktorskega študija (tj. ko prijavi doktorsko temo in napiše doktorsko disertacijo ter v skladu s Pravilnikom prejme pozitivno oceno Komisije za oceno disertacije. Ker je doktorski študij v neposredni povezavi s temeljnim poslanstvom Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru – vrhunskim znanstveno raziskovalnim delom, ki je osnova za uspešno pedagoško delo, je kvaliteta doktorskih disertacij izrednega eden izmed temeljev za zagotavljanje kakovosti znanstveno raziskovalnega dela na Fakulteti. Doktorska disertacija mora predvsem zadostiti pogoju izvirnosti in mora predstavljati izvirni znanstveni prispevek na področju, ki ga obravnava. Poleg tega morajo biti izsledki in metodologija disertacije še pred promocijo podvrženi tudi kritični presoji v mednarodni znanstveni javnosti. Za objavo štejejo tudi članki v tisku, če kandidat predloži ustrezno potrdilo uredništva.