Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti obvezne predmete ter obveznosti 1. letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 1. letnika in obveznosti 2. letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. Za napredovanje iz 3. v 4. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 2. letnika in obveznosti iz 3. letnika v obsegu najmanj 54 ECTS.

Študijski program ne vsebuje posameznih delov.

Študijski program tretje stopnje Anglistične študije bo izobraževal visoko specializirane strokovnjake s področij literarne vede, jezikoslovja in didaktike angleškega jezika in književnosti. Njihova znanja in sposobnosti samostojnega znanstvenoraziskovalnega dela, analiziranja, načrtovanja in interpretiranja so pomembna za razvoj inštitucij in ustanov, ki delujejo na omenjenih področjih oz. na področju angleških študij na splošno. Doktorji znanosti z doktoratom iz Anglističnih študij se lahko zaposlijo na fakultetah oz. univerzah, v javnih in zasebnih raziskovalnih inštitutih, knjižnicah, založbah in drugih ustanovah; postanejo samostojni raziskovalci in svetovalci za področja književnosti v angleščini, jezika ali didaktike. Delujejo lahko kot vodje oddelkov za jezik v turizmu, oglaševanju, podjetjih za stike z javnostjo ali vodijo zasebna podjetja. Na študijskem programu Anglistične študije bomo razpisali 5 mest. Potrebe gospodarstva po doktorjih znanosti s področja anglistike niso zelo visoke, predvsem gre za potrebe specializiranih založb, raziskovalnih in drugih inštitutov, vseeno pa bodo doktorandi programa Anglistične študije na omenjenih mestih pomenili dodano vrednost, saj tu ne gre primarno za izobrazbeno stopnjo, marveč za kakovost izobrazbe, ki jo predloženi študijski program zagotavlja.

Študijski program Anglistične študije je ovrednoten z 240 ECTS, od tega je 180 ECTS namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu študenta, 60 ECTS pa organiziranim oblikam študija. V okviru slednjih študent opravi obvezna predmeta Znanstvenoraziskovalne metode in Prenosljiva znanja (2 x 3 ECTS), 4 izbirne predmete v obsegu 24 ECTS (4 x 6 ECTS), ki jih izbira s treh področij: angleški jezik, književnost ali didaktika, ter 30 ECTS dela z mentorjem pri pripravi in zagovoru doktorske disertacije. Pri predmetih IRD 1-7 (180 ECTS) študent dela raziskovalno. Pred začetkom študija študent v sodelovanju in dogovoru s predvidenim mentorjem in vodjo študijskega programa opredeli primarno področje svojega doktorskega študija (jezik, književnost ali didaktika), nato skladno s temo disertacije izbere izbirne predmete. Skladno s predmetnikom v prvem semestru opravlja predmet Znanstvenoraziskovalne metode ter prva dva izbirna predmeta, v drugem semestru tretji in v tretjem četrti izbirni predmet. Četrti izbirni predmet lahko študent v dogovoru z mentorjem izbere tudi iz drugih doktorskih študijskih programov Filozofske fakultete, Univerze v Mariboru ali tudi zunaj nje. Prenosljiva znanja opravlja v tretjem letniku, doktorsko disertacijo pa program smiselno predvideva v zadnjem semestru študija. Individualno raziskovalno delo je razporejeno po vseh semestrih in ima v posameznih delih študija določeno specifično tematiko, ki študenta čimbolj smiselno usmerja k postopnim korakom, ki v končni fazi privedejo do doktorske disertacije. Organizirane oblike študija so umeščene bolj v začetek študija, kar je smiselno, saj študent tam pridobiva znanja, poglablja razumevanje in krepi kritično razmišljanje v okviru obveznega in izbirnih predmetov. Na podlagi usmeritev in relevantne literature ter sprotnega in končnega preverjanjem znanja zagotavljajo organizirane oblike študija nekoliko višjo stopnjo vodenja študenta, sčasoma pa se le-ta znižuje, študent pa skozi študijski program napreduje vedno bolj samostojno, pri čemer lahko že uporablja specifične kompetence, ki jih je pridobil v začetnih fazah študija, in tako napreduje proti uspešnemu zaključku študija.

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih izidov so javno objavljenih ter se izvajajo skladno s sprejetim učnim programom, učnimi načrti predmetov ter informacijami o predmetu. Sistem ocenjevanja je urejen skladno s Statutom UM ter Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki sta javno objavljena na povezavi https://www.um.si/o-univerzi/dokumentno-sredisce/. Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov ter na spletnih straneh Filozofske fakultete. V vsakem učnem načrtu je definiran način ocenjevanja in preverjanja obveznosti študentov. Tako lahko študent na podlagi javno objavljenih vsebin učnih načrtov primerja oziroma preveri vsebine in stopnje znanj določenih veščin. Visokošolski učitelji in sodelavci spodbujajo k sprotnemu delu, sprotnemu preverjanju znanja ves čas študijskega procesa, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Na UM uporabljamo enotno ocenjevalno lestvico, ki je dostopna na spletnih straneh UM: https://moja.um.si/student/Strani/Pravilniki-in-predpisi.aspx Študentje so ob začetku izvajanja predmeta tudi ustno seznanjeni z merili in načini ocenjevanja. Glede na analize pedagoškega dela in evalvacijo študijskega programa se učni načrti ustrezno dopolnjujejo. Uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in ocenjevanjem znanja, ki je podlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotah študijskega programa ter za napredovanje študentov in njihovo usmeritev v nadaljnji študij, hkrati pa študentom daje povratno informacijo o ravni njihovega usvojenega znanja. Rezultati izpitov se vnesejo v uradno elektronsko evidenco Akademskega informacijskega podsistema (AIPS). Rezultate vnaša izvajalec izpita, ki ima dostop do prijavljenih študentov. Po zaključku vnosa ocen učnih enot posameznega izpita, izvajalec izpita v Službo za študentske zadeve odda podpisan zapisnik o izpitu, ki se trajno hrani in predstavlja uradno evidenco zavoda. Študenti so z oceno izpita seznanjeni takoj po vnosu on potrditvi le-te s strani izvajalca izpita, na njihovem osebnem AIPS računu, do katerega dostopajo z uporabniškim imenom in geslom. Študent ima pravico do vpogleda v pisne izpitne naloge v roku 30 dni od datuma, ko je bila ocena objavljena. Znanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja se ocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami. Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Negativne ocene so od 1 do 5. Izpitni roki so objavljeni v javno objavljenem študijskem koledarju za posamezno študijsko leto. Seznami rednih izpitnih rokov za posamezne učne enote v celotnem študijskem letu pripravijo Oddelki, objavi pa jih Služba za študentske zadeve, in sicer najkasneje do 15. novembra za tekoče študijsko leto v informacijskem sistemu AIPS.

Predlagani doktorski študijski program predstavlja osrednjo izbiro za nadaljevanje študija in raziskovalnega dela na področjih angleškega jezika, književnosti v angleščini in didaktike angleščine. Z raznolikim naborom izbirnih predmetov ponuja kandidatom možnosti tako strokovnega napredovanja kot kakovostnega mentorstva na študijski oz. znanstvenoraziskovalni poti. Med osrednje cilje predlaganega študijskega programa na doktorski stopnji torej spada vzpostavitev izobraževalne in raziskovalne vertikale na področju anglističnih študij na Univerzi v Mariboru. Iz tega izhaja drugi cilj programa, to je okrepitev znanstvenoraziskovalne aktivnosti na področju anglističnih študij v regiji, kar bomo dosegli s sistematičnim spodbujanjem najuspešnejših magistrantov svojih študijskih programov in pritegnitvijo uspešnih kandidatov z drugih univerz k nadaljevanju študija na doktorski stopnji. S tem bi Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete prispeval k širjenju mreže vrhunsko usposobljenih strokovnjakov na področju anglističnih študij in s tem tudi znanstvenoraziskovalnega delovanja na tem in sorodnih področjih. Glede na bogato mednarodno aktivnost matičnega oddelka je cilj študijskega programa tudi razširitev mednarodnega sodelovanja na področje doktorskega študija preko mentorstev in somentorstev ter študentskih izmenjav. Med cilje ponovne uvedbe študijskega programa lahko štejemo tudi pozitiven odziv Oddelka in fakultete na povpraševanje kandidatov po možnosti nadaljevanja študija anglistike na tretji stopnji. Na študenta osredinjeni cilji, ki izhajajo iz študijskega programa, so v prvi vrsti izobraziti vrhunske strokovnjake in raziskovalce na področjih literarne vede anglosaškega prostora, angleškega jezikoslovja in didaktike angleščine. Doktorandi, ki bodo študij zaključili po študijskem programu Anglistične študije, bodo usposobljeni za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših teoretskih in praktičnih problemov tako z izboljševanjem obstoječega znanja kot tudi s kreiranjem novega. Nadgradili bodo obstoječe znanje, pridobljeno na predhodnih stopnjah izobraževanja, ter pridobili novo poglobljeno znanje na specifičnih področjih jezikoslovja, književnosti in didaktike, sposobni bodo kompetentno obvladovati metodologijo znanstvenega raziskovanja ter s primerno znanstveno osnovo za raziskovanje novih jezikovnih, književnih in didaktičnih pojavov zmožni dosegati vrhunske rezultate na omenjenih področjih. Pri tem je ključna nadgradnja prejšnjih ravni izobraževanja prav v usposobljenosti doktorandov za samostojno reševanje najzahtevnejših raziskovalnih problemov na področju jezikoslovja, književnosti in didaktike, ki ne zahtevajo le analitičnega metodološkega pristopa, ampak tudi sposobnost sintetiziranja in oblikovanja novih znanj, samostojno prepoznavanje raziskovalnih izzivov, usposobljenost za njihovo jasno predstavitev in natančno definiranje ter argumentiranje ustreznih rešitev. Cilj študijskega programa Anglistične študije je tudi vzgojiti družbeno in etično odgovornega strokovnjaka, ki bo sposoben prenašati znanje iz tujejezičnega prostora v slovenskega in na ta način prispevati k bogatenju slovenskega vidika anglističnih študij, ga v samostojnih raziskavah tudi soustvarjati ter tako prispevati k terminološkemu razvoju anglističnih študij v slovenščini.

Študent bo v teku oz. ob zaključku študija sposoben: - učinkovito uporabljati poglobljeno teoretično in praktično znanje na različnih področjih družboslovja in humanistike; - avtonomno delovati na svojem znanstvenem področju tako v domačem kot mednarodnem prostoru; - izkazati obvladovanje sporazumevalnih in medkulturnih kompetenc za delovanje na številnih intelektualnih področjih, ki zahtevajo visoko izobražen in usposobljen kader; - izkazati sposobnost povezovanja novih raziskovalnih spoznanj z obstoječimi na področju humanistike, družboslovja in širše; - uporabiti sinergijo obstoječih in v okviru doktorskega študija pridobljenih znanj za generiranje novih znanj in spoznanj v interdisciplinarnem miljeju; - načrtovati in izvajati samostojno raziskovalno delo v humanistiki v povezavi s področji, ki segajo preko meja področij predlaganega doktorskega študijskega programa; - izbirati primerne metodološke pristope k obravnavanim vprašanjem v interdisciplinarnem kontekstu in presojati njihovo primernost; - predvideti rezultate kompleksnih raziskovalnih problemov, jih utemeljeno napovedovati in po izpeljani raziskavi izsledke tudi objektivno presojati; - ustrezno aplicirati teoretska spoznanja obstoječih raziskav in lastnih dognanj na konkretno raziskovalno snov; - interdisciplinarno povezovati tako specifična področja, ki jih obsega predlagani študijski program, kot tudi druga področja, s katerimi se ožja področja predlaganega programa povezujejo; - reševati probleme na izviren način z inovativnimi raziskovalnimi pristopi oz. že znane pristope uporabiti na izviren način; - uporabiti interdisciplinarne in multidisciplinarne pristope k raziskovanju in jih prilagajati področju trenutnega raziskovanja; - sodelovati z drugimi raziskovalci in timsko delovati v različnih raziskovalnih sestavih in skupinah; - svoja znanstvena dognanja in ugotovitve predstaviti na primeren način, med drugim tudi v obliki znanstvenih monografij in prispevkov; - tvorno sodelovati pri pripravi projektne dokumentacije, hkrati pa tudi opravljati različne projektne naloge vključno z vodenjem projekta. Poleg tega bo študent s svojim znanstvenoraziskovalnim delom pomembno prispeval k razvoju področja in večanju ugleda Oddelka za anglistiko in amerikanistiko, Filozofske fakultete in Univerze v Mariboru.

Predmetno specifične kompetence, ki se pridobijo s predloženim študijskim programom tretje stopnje, so povzete po priloženih učnih načrtih. S predmeti s področja angleške književnosti študenti pridobijo poglobljeno znanje na posameznih področjih literarnih ved, se izurijo v izbiri in uporabi ustrezne znanstvene metodologije ter razvijejo samostojno in izvirno raziskovanje na področju književnosti. Predmetno specifične kompetence, ki se med drugim pridobijo s programom, so: – izpostavljenost interpretacijam za branje in analizo literature in drugih oblik umetnosti, – razširitev obvladovanja literarnoteoretskih konceptov in terminologije, – uporaba kritiških pristopov pri vrednotenju književnosti, likovnih del in glasbe, – usposobljenost za uporabo literarnozgodovinskih in literarnoteoretskih metod, – poglobljeno razumevanje zvrstnih, žanrskih, slogovnih in estetskih vidikov književnosti, – konceptualizacija in kritično sprejemanje književnosti spolov, – sposobnost za iskanje novih raziskovalnih možnosti na literarnovednem področju, – usposobljenost za kompetentno znanstveno refleksijo sodobnih literarnih pojavov. Področje angleškega jezika je namenjeno poglobitvi jezikoslovnega znanja z uporabo sodobnih raziskovalnih pristopov, predvideva pa predmetno specifične kompetence, kot so: – samostojno raziskovalno delo na posameznih področjih angleške lingvistike, – analiza in interpretacija vzrokov variabilnosti in sprememb v angleškem jeziku ter raba angleščine v družbenem in globalnem kontekstu, – usposobljenost za samostojno jezikoslovno analizo različnih besedil, – usposobljenost za razumevanje vzročno-posledične povezave med vrsto besedila in jezikovnimi pojavi, – sposobnost kritične presoje vplivov globalizacije na jezik, – funkcionalna uporaba jezikovnih priročnikov, – sposobnost suverenega izražanja, predstavitve ključnih spoznanj in argumentiranja. Področje didaktike angleškega jezika in književnosti predlaganega študijskega programa predvideva predmetno specifične kompetence, kot so – poznavanje aktualnih metod za merjenje jezikovnega znanja in akademskih dosežkov, – poznavanje in razumevanje temeljnih konceptov ocenjevanja jezikovnega znanja, še posebej dobre prakse glede na prepreke, ki lahko ovirajo pravičnost pri ocenjevanju, – oblikovanje učinkovitih pristopov preverjanja in ocenjevanja, – seznanitev s strukturo in uporabo razširjenih testov jezikovnega znanja, – razumevanje težjih problemov na področju razvijanja recepcijske zmožnosti, – usposobljenost za izbor in rabo znanstvenih metod za reševanje problemov, – načrtovanje in evalviranje vpeljave novih didaktičnih metod, – sposobnost reševanja problemov pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti, – usposobljenost za izbor znanstvenih metod za razvijanje jezikovne didaktike, –prepoznavanje sodobnih globalizacijskih vplivov na didaktično prakso, – poznavanje sodobnih jezikovnih sprememb in njihov vpliv na šolsko prakso.

V študijski program 3. stopnje Anglistične študije se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil: – študijski program 2. stopnje, – univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, – visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 48 ECTS točk iz Univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa prve stopnje Angleški jezik in književnost (učne enote: Angleški jezik – glasoslovje 3 ECTS, Uvod v študij angleške književnosti 3 ECTS, Vodeno pisanje v angleščini 3 ECTS, Angleški jezik – oblikoslovje 3 ECTS, Angleški jezik – skladnja 3 ECTS, Angleška književnost do obdobja razsvetljenstva 6 ECTS, Angleška knjiž. med romantiko in fin-de-siéclom 6 ECTS, Angleški jezik – uvod v diskurzno analizo 3 ECTS, Sodobni angleški literarni tokovi 3 ECTS, Retorika in javno nastopanje v angleščini 3 ECTS, Angleški jezik – besedotvorje 3 Angleški jezik – izbrana poglavja iz jezikoslovja 6 ECTS, ECTS, Funkcionalna pismenost v angleščini 3 ECTS), – študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 ECTS točkami.

V primeru omejitve vpisa bo izbira kandidatov temeljila na: - podlagi povprečne ocene predhodnega študija (10 %) - ocene diplomske ali magistrske naloge (10%) in - izbirni izpit (80%). Obveznosti izbirnega izpita se lahko nadomestijo s strokovnim in znanstvenim delom v obsegu 50% izpitnih obveznosti. Glavna merila za znanstveno delo predstavljajo objave, kot so: znanstvena monografija, samostojni znanstveni sestavek v monografiji, izvirni ali pregledni znanstveni članki v revijah s faktorjem vpliva (JCR) in revijah, ki jih naštevajo kriteriji Filozofske fakultete za izvolitve v nazive. Glavna merila za strokovno delo predstavljajo strokovna monografija, samostojni strokovni sestavek v monografiji, objavljeni strokovni prispevki na konferencah, strokovni članki in/ali recenzenstvo teh člankov, uredništvo monografije ali revije ter druge oblike dokumentirane strokovne dejavnosti.

Prehodi so možni med študijskimi programi skladno z 2. in 3. členom Meril za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11 in 14/19). Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani študijski program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Prehodi so mogoči med študijskimi programi: - ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in - med katerimi se lahko po kriterijih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS), iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.

Študentom se v procesu izobraževanja na podlagi Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti v študijski programih UM (https://www.um.si/wp-content/uploads/2021/11/Pravilnik-o-priznavanju-znanj-in-spretnosti-v-studijskih-programih-UM-st.-012-2019-2.pdf) prizna pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti s formalnim in neformalnim učenjem, pridobljenim pred vpisom na program. Pri priznavanju je osnovno merilo primerljivost drugje pridobljenega znanja z učnimi enotami, spretnostmi in usposobljenostjo na študijskem programu. Vloge za priznavanje znanj in spretnosti v različnih oblikah formalnega in neformalnega izobraževanja, pridobljenih pred vpisom v program, Filozofska fakulteta obravnava v skladu s predpisi. Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj in spretnosti Komisiji za študijske zadeve Filozofske fakultete. Znanja/spretnosti se lahko priznajo v celoti, samo delno ali pa se ne priznajo. V primeru, da se priznajo delno, študent opravi določeni izpit iz vsebin, ki jih določi nosilec predmeta.

Študijski program tretje stopnje Anglistične študije študent konča, ko opravi vse študijske obveznosti v obsegu 240 ECTS (opravi vse izpite in vse obveznosti doktorskega študijskega programa Anglistične študije ter uspešno zagovarja doktorsko disertacijo) in izpolni vse zahteve skladno s Pravilnikom o doktorskem študiju na UM.