Cilji in kompetence
Študenti se pri tem predmetu temeljno usposobijo za pripravo (oblikovanje) podatkov in informacij o stroških po različnih vidikih in za različne namene. Učna enota dodatno prispeva tudi k razvoju naslednjih splošnih in specifičnih kompetenc:
- obvladovanje metod in postopkov oblikovanja računovodskih informacij,
- sposobnost prepoznavanja soodvisnosti in razmerij v procesih poslovanja in njihovega vpliva na računovodske informacije,
- sposobnost umeščanja računovodskih podatkov in informacij v kontekst poslovnega odločanja,
- razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja v poslovnih kontekstih,
- sposobnost pridobivanja, selekcije in evalvacije novih informacij in zmožnost ustrezne interpretacije v poslovnih kontekstih.
Vsebina
Vsebina:
• Izhodiščna opredelitev obračunavanja stroškov po izvirnih vrstah in stroškovnih objektih.
• Strokovna pravila in smernice, ki v Sloveniji urejajo obračunavanje stroškov po izvirnih vrstah in stroškovnih objektih.
• Sistemi in metode obračunavanja stroškov po izvirnih vrstah (nastanek, listinjenje, analitično razvidovanje in poročanje):
• Sistemi in metode obračunavanja stroškov po poslovnih učinkih:
- različne možnosti obračunavanja stroškov po poslovnih učinkih glede na stroške, vključene v njihovo vrednotenje (vrednotenje po polni lastni ceni, zoženi lastni ceni, proizvajalnih stroških in spremenljivih stroških),
- različne možnosti obračunavanja stroškov po poslovnih učinkih glede na njihovo naravo kot stroškovnih nosilcev,
- sistemi in metode obračunavanja stroškov po procesnih stroškovnih nosilcih (čista delitvena kalkulacija, kalkulacije z enakovrednostnimi števili in kalkulacije vezanih in stranskih učinkov),
- sistemi in metode obračunavanja stroškov po diskretnih stroškovnih nosilcih (kalkulacije z dodatki splošnih stroškov),
o sistemi in metode obračunavanja neposrednih stroškov po diskretnih stroškovnih nosilcih,
o sistemi in metode obračunavanja posrednih (splošnih) stroškov po diskretnih stroškovnih nosilcih,
- uporaba ocenjenih in standardnih stroškov pri obračunavanju stroškov po poslovnih učinkih.
• Sistemi in metode obračunavanja stroškov po stroškovnih mestih in mestih odgovornosti.
- opredelitev različnih vrst mest odgovornosti in računovodskih informacij zanje,
- problematika razporejanja skupnih stroškov po (stroškovnih) mestih odgovornosti,
- uporaba ocenjenih in standardnih stroškov pri obračunavanju stroškov po (stroškovnih) mestih odgovornosti.
• Sistemi in metode obračunavanja stroškov aktivnosti.
Metode poučevanja in učenja
Predavanja, diskusija in proučevanje zgledov, reševanje nalog in samostojni študij.
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Znanje in razumevanje:
Študenti:
• poznajo in razumejo strokovna pravila, ki urejajo računovodenje poslovnih prvin in njihovih stroškov v Sloveniji,
• poznajo in razumejo pojem stroškovnih objektov, pomen obračunavanja stroškov po le-teh in njihove različne tipe,
• poznajo iz razumejo različne možnosti (postopke in metode) obračunavanja stroškov po stroškovnih objektih, ter jih znajo uporabljati,
• znajo izračunati stroškovno ceno posameznega poslovnega učinka v okoliščinah različnih tipov proizvodnje oziroma dejavnosti in po različnih postopkih vrednotenja, ter to v ustrezni obliki tudi prikazati,
• znajo izračunati stroške posameznih mest odgovornost in posameznih aktivnosti ter to v ustrezni obliki tudi prikazati,
• razumejo vpliv različnih postopkov vrednotenja na vsebino informacij o stroškovnih cenah poslovnih učinkov,
• razumejo razliko med neposrednimi in posrednimi (splošnimi) stroški in znajo poiskati in uporabiti ustrezna merila za razporejanje posrednih (splošnih) stroškov po stroškovnih objektih,
• razumejo vpliv uporabe različnih meril za razporejanje posrednih (splošnih) stroškov na kakovost informacij o stroških po posameznih stroškovnih objektih,
• razumejo vpliv dejavnosti in narave poslovnih učinkov in procesov na postopke in metode obračunavanja stroškov in znajo izbrati in uporabiti postopke in metode, ki so v posameznih okoliščinah najprimernejši,
• znajo ustrezno uporabiti planske in ocenjene stroške pri obračunavanju stroškov po poslovnih učinkih, aktivnostih in mestih odgovornosti.
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
Kognitivne/Intelektualne veščine:
Študenti:
• okrepijo sposobnost vzročno-posledičnega razmišljanja (prepoznavanja vzročno-posledičnih odnosov/razmerij).
Ključne/prenosljive veščine in spretnosti:
Študenti:
• okrepijo sposobnost vzročno-posledičnega razmišljanja (prepoznavanja vzročno-posledičnih odnosov/razmerij).
Praktične veščine:
Študenti pridobijo prektične veščine priprave (oblikovanja) podatkov in informacij o stroških po različnih vidikih in za različne namene.
Temeljni literatura in viri
Obvezna študijska literature (Compulsory textbooks):
1. HORVAT, Robert. Sistemi in metode obračunavanja stroškov : (študijsko gradivo). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2024. (v pripravi)
2. HORVAT, Robert. Sistemi in metode obračunavanja stroškov : (gradivo za vaje). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2022. 39 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 100476163].
Dodatna študijska literatura (Additonal textbooks):
1. KOLETNIK, Franc. Računovodstvo za notranje uporabnike informacij, 2. – dopolnjena izdaja. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana 2004 ali ponatis 2007; (3. in 6. del knjige).
2. TURK Ivan, KAVČIČ Slavka, KOŽELJ Stanko: Stroškovno računovodstvo. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana 2001. (poglavja 6., 7., 8. ter 14.3.5 do 14.3.8).
3. Drugo gradivo, posredovano na predavanjih in vajah.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Podrobnosti o izvedbi in ocenjevanju Pisni izpit. 100%
Študent lahko pisni izpit nadomesti z dvema vmesnima pisnima testoma. Pogoj za pristop k vmesnim testom je redna udeležba na predavanjih in vajah (vsaj 80 %). Študent mora na prvem testu zbrati vsaj 1/3 točk, da lahko pristopi k drugemu.
Študent lahko z aktivnim delom na predavanjih in vajah pridobi dodatne bonus točke, ki se mu prištejejo k točkam, doseženim na pisnem izpitu oziroma z vmesnimi testi (do maksimalno 10 % točk pisnega izpita).