Cilji in kompetence
Cilj tega predmeta je: a) da bodo študentje razumeli teoretične osnove s področja sodobnih senzorskih sistemov; b) da bodo študentje osojili osvojili znanja potrebna za neodvisno načrtovanje senzorjev in senzorskih naprav.
Vsebina
• Meritve pretokov fluidov.
• Mikro-elektromehanski sistemi (MEMS).
• Inercialni senzorji (pospeškometri in žiroskopi).
• Senzorji vlažnosti, senzorji ionizirajočega sevanja.
• Osnove kemijskih senzorjev.
• Optični senzorji (na osnovi modulacije gostote svetlobnega toka, spektralno razločljivi optični senzorji, laserska in nizko-koherenčna interferometrija, drugi optični senzorji, porazdeljeni senzorji).
• Slikovni pretvorniki (CCD in CMOS, kamere)
• Prilagoditvena in posebna vezja za senzorske sisteme.
Metode poučevanja in učenja
• predavanja,
• laboratorijske vaje.
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
Po zaključku tega predmeta bo študent sposoben:
• razložiti sodobne senzorske sisteme,
• graditi prilagoditvena vezja v senzorskih sistemih,
• primerjati, izbirati, in/ali načrtovati sodobne senzorje ali senzorske sisteme,
• samostojno inženirsko delati na področju senzorike.
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
Spretnosti komuniciranja: ustni zagovor laboratorijskih vaj in seminrskega dela, pisno izražanje pri pisnem izpitu.
Uporaba informacijske tehnologije: uporaba spletnih orodij za dostop do tehničnih podatkov proizvajalcev senzorjev.
Spretnosti računanja: izračun analognih elektronskih vezij.
Reševanje problemov: načrtovanje in izvedba modernih senzorjev.
Temeljni literatura in viri
• D. ĐONLAGIĆ, M. ZAVRŠNIK, D. ĐONLAGIĆ, Fotonika: uvodna poglavja, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor 1997
• F.T.S. Yu, Fiber Optic Sensors (Optical Engineering) , CRC Press, 2002
• Fraden, J. (2010). Handbook of Modern Sensors. Springer.
• Fiber optic sensors: an introduction for engineers and scientists (p. XIV, 476). (1991). J. Wiley & sons.
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Pogojev ni.
Podrobnosti o izvedbi in ocenjevanju Redni izpiti se izvedejo v pisni obliki tako, da študent odgovarja na vprašanja v pisni obliki na list papirja, kar vključuje izris skic, slik, karakteristik, enačb, izpeljav računskih izrazov, itd.
Komisijski izpiti se izvedejo neposredno pred izpitno komisijo. Zagovor poteka tako, da odgovarja študent na vprašanja pred komisijo ustno, skice, karakteristik, enačbe, izpeljave in podobne elemente ocenjevanja pa zapiše/nariše pisno na tablo.
Pisni izpit se lahko nadomesti s sprotnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja.
