Cilji in kompetence
Cilj predmeta je, da bodo študentje razumeti zgradbo, delovanje in uporabo osnovnih senzorjev in drugih merilnih naprav za merjenje neelektričnih veličin.
Vsebina
• Merilni pretvorniki in karakteristike, vezave merilnih členov.
• Uporovna, kapacitivna in induktivna tipala.
• Piezoelektrična, piroelektrična, magnetouporovna in hallova tipala, itd.
• Fotodetektorji.
• Merjenja raztezkov.
• Merjenja poti, premikov in razdalje.
• Merjenja kotov zasukov, sil, navorov, in mehanske moči.
• Merjenja temperatur.
• Merjenja tlakov.
• Merjenje nivojev tekočin in sipkih snovi,
• Izbrani optični senzorji.
Metode poučevanja in učenja
• predavanja
• seminarske vaje
• laboratorijske vaje
Predvideni študijski rezultati - znanje in razumevanje
• Razumevati zgradbo in delovanje najpogostejših industrijskih senzorjev,
opraviti izbiro senzorja oziroma merilne metode v določeni praktični aplikaciji,
• razložiti osnovne principe delovanja senzorjev in postopkov za merjenje neelektričnih veličin
Predvideni študijski rezultati - Prenosljive/ključne spretnosti in drugi atributi
• Spretnosti komuniciranja: ustni zagovor laboratorijskih vaj, ustno izražanje pri ustnem izpitu, pisno izražanje pri pisnem izpitu.
• Uporaba informacijske tehnologije: uporaba spletnih orodij za dostop do teničnih podatkov proizvajalcev senzorjev.
• Reševanje problemov: načrtovanje in izvedba preprostih senzorjev.
Temeljni literatura in viri
• D. ĐONLAGIĆ, Senzorji, elektronsko gradivo (se razdeli študentom ob začetku predavanj)
• D. ĐONLAGIĆ, D. ĐONLAGIĆ, Merjenja temperatur in tlakov, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor: 1995.
• D. ĐONLAGIĆ, M. ZAVRŠNIK, D. ĐONLAGIĆ, Fotonika : uvodna poglavja., Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor 1997.
• John G.Webster, The Measurement Instrumentation, and Sensors Handbook, CRC Press, 1999
Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti
Pogojev ni.
Podrobnosti o izvedbi in ocenjevanju Redni izpiti se izvedejo v pisni obliki tako, da študent odgovarja na vprašanja v pisni obliki na list papirja, kar vključuje izris skic, slik, karakteristik, enačb, izpeljav računskih izrazov, itd.
Komisijski izpiti se izvedejo neposredno pred izpitno komisijo. Zagovor poteka tako, da odgovarja študent na vprašanja pred komisijo ustno, skice, karakteristik, enačbe, izpeljave in podobne elemente ocenjevanja pa zapiše/nariše pisno na tablo.
Pisni izpit se lahko nadomesti s sprotnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja.
